fallback-thumbnail

SKGZ in SSO pri županu Dipiazzi

Danes dopoldne se je v prostorih tržaškega županstva odvijal sestanek med predstavniki občinske uprave in zastopstvom krovnih organizacij Slovencev v Italiji, na katerem je bilo podrobneje obravnavano nerešeno vprašanje »bazoviškega sporazuma« o protivrednostih za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici, ki so bile dogovorjene v začetku 90. let. Podpisniki so bili deželna uprava FJK, Kraška gorska skupnost, Občina Trst, ustanova »Area di Ricerca« in organizacije slovenske narodne skupnosti SKGZ, Kmečka zveza, SDGZ ter Združenje kraških vasi. Krovni organizaciji so zastopali deželni in tržaški predsednik SKGZ Rudi Pavšič in Igor Gabrovec ter predsednik SSO Sergij Pahor, poleg njih pa sta se srečanja udeležila slovenski občinski svetovalec Peter Močnik in predstavnik Združenja vzhodnokraških vasi Karlo Grgič. Na drugi strani mize so bili župan Roberto Dipiazza (ki se mu je nato pridružil še odbornik za javna dela Giorgio Rossi) ter predsednik pristojne občinske komisije Franco Bandelli. Do sestanka je prišlo potem, ko se je razširila vest o načrtovanih novih gradnjah na območju sinhrotrona. Slovenski predstavniki so občinskim upraviteljem podrobno predstavili zahteve, ki izhajajo iz omenjenega institucionalnega sporazuma z leta 1990, saj je bil sinhrotrona zgrajen, kar zadeva protivrednosti in sporazum pa je slovenska narodna skupnost videla le drobtinice. Dogovor je npr. predvideval 16 milijard lir prispevkov za posege v slovensko korist na območju med Opčinami in Bazovico, od tega pa je Dežela dejansko izplačala le slabo polovico. Postavka, ki je predvidevala 6 milijard lir za preureditev vaških jeder je ostala popolnoma nekoriščena. Prav tako na nuli je ostala obljuba o poldrugi milijardi lir za saniranje nekaterih odlagališč smeti. Kraški gorski skupnosti Dežela ni nikdar priznala ustreznih pooblastil, medtem pa se je zgodilo celo, da je bila sama KGS preprosto ukinjena. Več je bilo tudi postavk političnega značaja, ki prav tako niso bile spoštovane. Župan Dipiazza se je s slovenskimi sogovorniki strinjal, da je sporazum še vedno mogoče izkoristiti, zato da se celotnemu območju zagotovi dodatne možnosti razvoja. V tem smislu se je tržaška občinska uprava obvezala, da bo že v prihodnjih mesecih sklicala delovno omizje, na katerem bodo zastopane slovenske organizacije, ki so podpisnice sporazuma, ter deželna uprava in uprava znanstvenega središča Area di Ricerca. Tako omizje naj bi bilo tudi poklicano, da sporazum posodobi in evidentira konkretne možnosti uresničitve svojčas zapisanih načel.

Povezane objave

Predstavili blagovno znamko Slovenci v Italiji
Na srečanju mladih Slovencev iz zamejstva in sveta zagotovila o nadaljnji podpori
Republika Slovenija obeležuje Dan državnosti