Seja Izvršnega odbora SKGZ

Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo na deželnem kongresu, ki bo konec maja v Gorici, opredelila svoj pogled na potrebne spremembe znotraj manjšine. Tako so se odločili na ponedeljkovi seji Izvršnega sveta krovne organizacije, ki je potekala v Trstu. V uvodnem delu sestanka je predsednik Rudi Pavšič izpostavil vrsto aktualnih dogodkov, ki so vezani na premagovanje napovedane finančne krize in uresničevanje zaščitnih norm. S tem v zvezi je vodstsvo SKGZ podprlo predsedniško pobudo, da bi tržaškemu, goriškemu in videmskemu prefektu predlagali, da sestavijo primerna operativna omizja, ki bi bila namenjena udejanjanju zaščitnih norm, še posebej po določitvi območja, ki ga opredeljuje pred nedavnim izdan Tondov odlok. Predsednik Pavšič je poročal o srečanjih, ki jih je vodstvo SKGZ imelo z vladnimi in parlamentarnimi predstavniki slovenske države. Pomembno je, da je minister Boštjan Žekš zagotovil, da bodo v nekaterih za manjšino ključnih ministrstvih imenovali odgovorne za problematiko Slovencev v sosednjih državah in da bo minister skrbel za povezovanje znotraj vladne ekipe, v prvi vrsti z ministri za zunanje zadeve, kulturo in gospodarstvo. Glede sestave vladnega Sveta za manjšine SKGZ podpira stališče Slomaka, da bi ga prioritetno sestavljali predstavniki krovnih organizacij. V pripravo na svoj kongres je krovna organizacija opravila vrsto srečanj s svojimi članicami in z deželnima vodstvoma Demokratske stranke in Mavrične levice (v četrtek bodo imeli srečanje z deželnim vodstvom stranke Slovenske skupnosti). Pavšič je glede teh srečanj izpostavil podobnost pogledov v zvezi z nekaterimi osrednjimi manjšinskimi temami od ideje po povezovalnem forumu (zvezi Slovencev) do izhodišč ob pripravi na junijsko obnovo številnih občinskih uprav. O tematikah, ki bodo središčne na kongresu, se želi SKGZ temeljito pogovoriti in preveriti svoja stališča z vodstvom Sveta slovenskih organizacij. Izvršni odbor je mnenja, da po daljšem obdobju sodelovanja obeh krovnih organizacij, je primerno opraviti oceno prehojene poti in opredeliti prioritete glede nadaljnjega sodelovanja v prepričanju, da je treba stvarneje stopiti na pot reform in obnove. Napovedana finančna kriza ponuja priložnost za izbire, ki bodo v koraku s časom in potrebami, ki nastajajo v manjšini. Člani vodstva krovne organizacije so bili mnenja, da brez takšnih vizij manjšina izgublja svojo vitalnost, postaja vse bolj demotivirana, kar v bistvu škodi naši celotni skupnosti. Investirati je treba v kakovost, znanje in inovativnost in se izogniti nevarnosti folklorizacije. Izvršni odbor SKGZ je tudi mnenja, da bo potrebno oceniti, ali je dosedanji sistem prerazporeditve sredstev še aktualen in ali ni bolj smotrno, da bi se dalo prednost kakovosti ponudbe in težilo k racionalizaciji (pre)bogate manjšinske organiziranosti, ki večkrat preprečuje nastanek novih pobud in ponudb. Manjšina potrebuje vizijo za naslednje desetletje in operativi plan za njeno uresničitev. To so izhodišča, ki jih bo SKGZ preverjala in ocenjevala s svojimi članicami in z drugimi sogovorniki ter jih kongresu ponudila v odobritev. Prispevati želi k premagovanju določene statičnosti in vse večje “birokratizacije”. Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo postavila tudi samo sebe pred ogledalo in na preverjanje, ker želi razumeti, če je njena krovnost, takšno, kot jo poznamo, še aktualna in uživa podporo v javnosti.