»Še je puntarskega duha v nas«

ŠTEVERJAN – Prvomajskega slavja v organizaciji društva Briški grič se je udeležilo veliko ljudi

Letošnji prvomajski praznik na Bukovju v Števerjanu, ki uživa občinsko pokroviteljstvo, sodi po številu obiskovalcev med bolj uspele v zadnjem desetletju. Poleg domačinov je bilo opaziti skupinice iz Gorice, Sovodenj in Doberdoba, še več pa s Tržaškega in italijansko govorečih občanov. Posebej je bila opazna prisotnost krajevne županje Franke Padovan, sovodenjske Alenke Florenin, doberdobskega vodje uprave Fabia Vizintina in senatorke Tatjane Rojc. Vse udeležence je sprejela tradicionalna scenska postavitev, ki je bila domišljena pred desetimi leti, program pa je sledil uveljavljenemu obrazcu, ki poleg govorov predvideva plesne prikaze in zborovske ali godbene nastope.

Po pozdravu zastopnice prirediteljev, krajevnega društva Briški grič in krovne organizacije SKGZ, v katerem sta bili poudarjeni pravica do osebnega dostojanstva preko delovne zaposlitve in prvomajska osvoboditev leta 1945, je mešani par, izraz društvenega članstva, ponesel venec k spomeniku NOB na Trg svobode vrh števerjanskega griča.

Gostujoči govornik je bil Matjaž Nemec, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, ki je najprej posredoval zadovoljstvo nad prazničnim domačim vzdušjem. Nadaljeval je z navajanjem vrednot delavskega praznika, pozval k preseganju vseh družbenih razslojenosti in opozoril na nezanesljivo prihodnost. »Zdi se, da so migrantsko krizo in z njo povezano nemoč Evropske unije spretno pričele izkoriščati marginalne politične ideje, ki se hranijo s strahovi ljudi. Takšne ideje, ki smo jim pred več kot pol stoletja na skupnem evropskem prostoru odločno pokazali rdeč karton. Dandanes pa te trkajo na vrata uradnih evropskih institucij, še več, njeni najvidnejši predstavniki jim na široko odpirajo vrata,« je dejal Nemec, ki pa meni, da tudi s prvomajskimi srečanji, kakršno je števerjansko, »sporočamo, da te ideje ne sodijo pod skupno evropsko streho«. Govoril je še o evropski integraciji, delavskih pravicah in svobodi, zaradi težav z ozvočenjem pa je publika del njegovih besed preslišala.

Za njim je spregovorila predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. S povzetki, razumljivimi tudi za prisotne enojezične udeležence, je najprej v slovenščini povezala praznovanje dneva italijanske splošne vstaje 25. aprila 1945 z delavskim praznikom in s težavo pridobljenimi delavskimi pravicami v zadnjem poldrugem stoletju. Slednje so pod močnim udarom sil, ki izrabljajo najbolj nazadnjaške strasti, kakršne so doslej tlele pod pepelom med fašističnimi nostalgiki in se sedaj kažejo z vse bolj izzivajočimi oblikami. Sprejemi na goriškem županstvu, pozivi pred bazoviškim šohtom, odrekanje prispevkov zgodovinskim raziskovalcem, propagandistični protislovanski filmi… Vse to je v nasprotju s solidarnostjo, pravičnostjo in pripravljenostjo na dialog, kar je čedalje bolj potrebno, če nočemo, da se postavi pod vprašaj osnovna postavka – svoboda. Govornica pa v različnih okoljih – med drugim je omenila odgovor dijakov slovenskih višjih šol v Gorici na provokacijo desničarskega gibanja CasaPound – opaža tudi pozitivno energijo, začetke nekega skupnega hotenja po boljši družbi, ki bo kot »podzemna reka« živo vzniknilo na dan in zamejilo to duhomorno, mrakobno politiko brez izhoda. »Še je puntarskega duha v nas, tistega, ki nas je ohranil skozi čas,« je dejala Ksenija Dobrila.

Razvedrilni del sporeda je ponudil nastop sedmih mažoretk iz Doberdoba in nastop godbenega društva Nabrežina pod vodstvom Ferdinanda Majcna. Štiriindvajset članov je zaigralo niz koračnic in borbenih komadov, ne le iz vojnega osvoboditeljskega obdobja, temveč tudi iz zgodovine delavskih bojev za sindikalne in socialne pravice. Nekaterih ni bilo slišati resnično že dolgo časa na prvomajskih slavjih. Prisotni niso stoje poslušali, kot običajno, le melodije o Vstajenju Primorske, temveč tudi ob izvajanju Internacionale.

V okviru prireditev Across the border pod pokroviteljstvom zadruge Maja iz goriškega Kulturnega doma je z zimzelenimi in plesnimi vižami večino ljudi zadržala na prireditvenem prostoru glasbena skupina Belle de jour. (ar)

Primorski dnevnik, 3. maj 2019