55ace3d20ce06

Predsednika SKGZ in SSO na obisku v Reziji

Predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, sta se na Solbici v Reziji seznanila s položajem tamkajšnje narodne skupnosti in si ogledala delovišče nastajajočega rezijanskega muzeja. Luigia Negro in Sandro Quaglia sta orisala položaj v dolini, kjer še vedno imajo velike težave zaradi umetno sprožene afere o rezijanščini kot avtohtonem in neslovenskem narečnem izrazu. Zadeva se je v bistvu z jezikovnega in strokovnega prizorišča premaknila v politično areno, kjer se na ta račun kujejo tudi politični uspehi.
V takem položaju je težko delovati, saj so predstavniki naših društev postali tarča težkih napadov, ki včasih presegajo tudi verbalni nivo. Predsednika krovnih organizacij Bandelj in Pavšič sta bila mnenja, da je treba vztrajati pri uveljavljanju slovenskorezijanske prisotnosti in računati, da bo pri zagovornikih drugačnih tez vendarle prevladala zdrava pamet in da bodo vsi skupaj delovali za utrjevanje rezijanskega narečja ter vsega, kar je z njim povezano.
Ena od pomembnih postavk v tem procesu predstavlja brez dvoma nastajanje rezijanskega muzeja na Solbici, ki je prešel v svojo zaključno fazo. Problem pa je tudi v tem primeru pomanjkanje finančnih sredstev in to precej zaskrblja rezijanske kulturne delavce, ki so si nadejali, da bodo celoten projekt spravili pod streho že v letošnjem letu.
Rezijanski muzej potrebuje solidarnost celotne naše narodne skupnosti in pozornost tako Republike Slovenije kot tudi Dežele FJK in krajevnih javnih inštitucij. Sama občinska uprava je v tem procesu odsotna in tudi drugje ni kakih vzpodbudnih signalov.
Pavšič in Bandelj sta obljubila, da se bosta obe krovni organizaciji za to zavzeli tako pri deželni upravi kot na Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu.
Načrt muzeja je nastal leta 1994, ko so v Reziji gostili mlade študente mladinskega raziskovalnega tabora. Takrat je nastala zamisel o etnografskem središču, v katerem bi bila izpostavljena rezijanska tradicija in posebnosti. V ta namen so ustanovili društvo, ki odtlej skrbi in vodi dejavnosti v zvezi z muzejsko dejavnostjo.
Zaradi številnih težav, predvsem finančne narave, je muzej svoje prostore dobil v montažni hiši, ki so jo v Reziji namestili po potresu leta 1976. S pomočjo mladih raziskovalnega tabora so prostore primerno uredili in v njih razstavili veliko starih predmetov, ki pričajo o vsestranski rezijanski tradiciji.
Pred dvema letoma so kupili staro hišo pri cerkvi na Solbici, kjer so januarja letos začeli z njeno obnovo, ki je lepo napredovala, dokler so bila zbrana sredstva na razpolago. Sedaj pa je treba načrt zaključiti in najti dodatna sredstva (ne gre za veliko vsoto), da bi se Rezija opremila z zanimivim muzejskih in večnamenskim centrom, ki bo bistveno prispeval k uveljavljanju tamkajšnje kulture in jezika.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo