Predsednik SKGZ na Inštitutu za narodnostna vprašanja
»Za desno sredino in G5Z že skoraj 40 odst. Slovencev«
Pavšič tudi o izvolitvi Gabrovca in dobrem volilnem izidu Ukmarja
LJUBLJANA – Velike novosti, ki so jih Italiji prinesle parlamentarne, v Furlaniji Julijski krajini pa deželne volitve, se zelo poznajo tudi v volilni usmeritvi slovenske manjšine. Kakšne so te novosti in kaj pomeni ta preobrat za Slovence v Italiji, je na srečanju Inštituta za narodnostna vprašanja skušal odgovoriti predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Po uvodnih besedah direktorice Inštituta Sonje Novak Lukanović je Pavšič odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je postavljala sociologinja Marija Jurić Pahor.
Ponovno izvolitev v deželni svet Igorja Gabrovca (SSk) je Pavšič ocenil kot uspeh, čeprav glasovi za njegovo stranko iz leta v leto upadajo, kar je posledica tudi ne ravno spodbudnih demografskih trendov med Slovenci. Ideja o zbirni stranki slovenske manjšine ni uspela in Pavšič ne verjame, da bo sploh kdaj. Gabrovec je bil po njegovem znova izvoljen zahvaljujoč tudi volilnemu zavezništvu SSk-DS. Predsednik SKGZ je izpostavil tudi lepo osebno uveljavitev dosedanjega deželnega svetnika DS Stefana Ukmarja, ki bi ob zmagi predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella spet sedel v deželnem svetu. Slovenski kandidati na drugih listah po Pavšičevi oceni Ukmarju niso škodili, saj tudi z njihovimi osebnimi preferencami ne bi prehitel Roberta Cosolinija, drugouvrščenega kandidata na tržaški listi DS. Govornik je vse bolj prepričan, da bi morali tudi na deželni ravni, podobno kot v Rimu, stremeti po zajamčeni izvolitvi Slovencev.
Kot novost deželnih volitev je Pavšič izpostavil izvolitev ligaša Danila Slokarja. To je prvič, da imamo v deželnem parlamentu Slovenca iz vrst desne sredine, kar zrcali realnost, da Slovenci ne glasujejo več le za levo sredino. Kaj pomeni Slokarjeva izvolitev za manjšino, bo pokazal čas. »Po eni strani postajamo bolj "normalni", nimamo pa nobenih jamstev, da bo desna sredina pozorna do Slovencev, kar je leva sredina gotovo bila,« je ocenil vodja SKGZ, po katerem se je 40 odst. Slovencev, ki so šli na volišča, opredelilo za desno sredino in Gibanje 5 zvezd. Pri volilni usmeritvi slovenskih volivcev ni več bistveno slovensko vprašanje, je pristavil Pavšič. Leva sredina je v FJK izgubila na deželnih volitvah tudi zaradi nekaterih neposrečenih in nepopularnih ukrepov deželne vlade Debore Serracchiani, začenši z zdravstvom in reformo lokalnih uprav, iz katere so se rodile medobčinske zveze.
O vsem tem se morajo zamisliti ne le politične stranke, temveč tudi krovni organizaciji in slovenska civilna družba. »Slovenci v Italiji se delijo po različnih koncentričnih krogih: v najožjem so Slovenci z izrazitim narodnostnim predznakom in močno narodno zavestjo, v najširsem pa tisti, ki jim je slovenstvo stranskega pomena.«
Italija bo najbrž prva evropska država z vladno koalicijo, v katerih ne bo tradicionalnih političnih oziroma svetovnonazorskih opcij, to se pravi Ljudske stranke, socialistov in liberalcev. V Italiji (in tudi med Slovenci) je očitna velika kriza levice, ki se naslanja na stare ter preživele modele. Demokrati so se zaprli vase in pozabili na ljudi in njihovo vsakdanje življenje, kar nista naredila Liga in Gibanje 5 zvezd.
Nastajajoča nova italijanska vladna koalicija si je zadala zelo »visoke cilje«, Pavšič pa močno dvomi, da ji bo te obljube uspelo izpolniti. Precej kritičnih puščic je predsednik SKGZ namenil bivšemu tajniku DS in predsedniku vlade Matteu Renziju.
Sandor Tence