Pokrajinski kongres SKGZ za Goriško

Visoka raven institucionalnih odnosov, ki so jih spletli v zadnjih letih, je pomemben dosežek in jo je treba ohraniti, poskrbeti pa je treba tudi za ponovno utrditev skrhanih vezi s člansko bazo. Tako meni 33-letni David Peterin, novi goriški predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bil izvoljen na sredinem pokrajinskem kongresu v Kulturnem domu. Na predsedniškem mestu je nasledil Livia Semoliča, ki je goriški SKGZ vodil 15 let. Peterin je bil edini kandidat, na tajnem glasovanju je prejel 39 glasov od skupnih 45.
»S tem kongresom se zaključuje obdobje, ki se je začelo na pragu novega tisočletja. Raven institucionalnih stikov je v tem obdobju močno zrasla. Zlasti na Goriškem je naša organizacija postala referenčna točka za številne institucije in organizacije. SKGZ je danes element, ki obvlada naš prostor in naš čas. Pogosto odigrava vlogo veznega člena med našo skupnostjo, Slovenijo in Italijo. Kakovost odnosov moramo tudi v novem mandatu ohraniti na doseženem nivoju,« je dejal Peterin, po katerem si zasluge za to delijo številni člani, posebno zahvalo pa je namenil Semoliču in Rudiju Pavšiču. Dejal je, da je SKGZ v zadnji mandatni dobi »stopila na pot reforme svoje organiziranosti s ciljem transparentnosti, demokratičnosti in suverenosti sprejemanja odločitev« ter je »vključila posameznike v verigo odločanja«, v novem mandatu pa bo treba jasno definirati »postopke odločanja znotraj SKGZ«. »Če je po eni strani pomembnost vloge naše organizacije v tem prostoru na najvišji ravni zadnjih desetletij, je treba po drugi priznati, da so se vezi z našimi ljudmi nekoliko skrhale. SKGZ se je leta in leta ukvarjala z notranjimi zadevami in s težavami v odnosih s sorodno krovno organizacijo. Danes imamo dobro organizirano zvezo, ki lahko neha zreti sama vase in pogleda navzven,« je povedal Peterin, ki se bo zavzemal za »večjo navzočnost SKGZ na teritoriju in okrepitev soodločanja med vodstvom in članstvom«. Naše vasi »so naš zaklad«, je še pristavil ter poudaril vlogo celotnega tajništva in pomen vključevanja mladih. Ob koncu je spregovoril o sodelovanju znotraj manjšine in ugotavljal, da predlogov SKGZ doslej »nekateri niso jemali v poštev«. »Ker so bili odbiti številni naši predlogi, je sedaj iniciativa za iskanje sodelovanja tudi v rokah drugih. Naša stališča so znana, vrata SKGZ bodo seveda še naprej odprta za vse, a bogastvo, ki ga predstavljate vi, naše znanje, naša izkušnja, naše delo in naš čas, bomo uporabljali najprej za svoje člane.«
O poti, ki sta jo SKGZ in goriška družba prehodila v zadnjih 15 letih, je spregovoril Semolič. »Sprejel sem funkcijo predsednika tik pred odobritvijo zaščitnega zakona, ko je bilo politično nasprotovanje z agresivno obstrukcijo proti zaščitnemu zakonu vsakdanja praksa takratnih predstavnikov desne sredine. Zapuščam jo, ko ista politična opcija umirjeno sprejema dvojezično poslovanje goriškega občinskega sveta. Začel sem svoj prvi mandat, ko smo tu imeli ne samo mejo med dvema državama, temveč zunanjo mejo EU, danes pa sooblikujemo skupni čezmejni mestni aglomerat v sklopu EZTS,« je povedal Semolič, po katerem je SKGZ veliko vložila v premoščanje zgodovinskih in ideoloških delitev ter prispevala k izboljšanju odnosov, ne da bi se »izneverila visokim antifašističnim vrednotam.« »In te vrednote antifašizma, na katerih sloni italijanska republika in ki so vklesane v italijanski ustavi, bi morali poznati in spoštovati vsi, predvsem tisti, ki opravljajo javne funkcije,« je na »primer Romano« namignil Semolič. Dalje je spregovoril o vlogi EZTS, »ki konkretno udejanja našo vizijo skupnega evropskega čezmejnega prostora« in v katerem ima Semolič vlogo koordinatorja komisije za urbanizem, ki se ukvarja z oblikovanjem čezmejnega prostorskega plana treh občin. »V tem vidim konkretizacijo vloge SKGZ in naše manjšine nasploh kot aktivnih povezovalcev tega prostora,« je povedal Semolič ter se navezal na besede Darka Bratine, ki je menil, da bi morala »manjšinska organizirana struktura skrbeti tudi za pločnike našega mesta, ne le za jezik in kulturo«. O svojem delu je Semolič povedal, da je skušal iskati predvsem »konkretne in pragmatične rešitve« v dialogu z institucionalnimi sogovorniki, »ker smo in želimo biti aktivni načrtovalci, ne pa pasivni spremljevalci teh dinamik.«
Med pomembnejšimi dosežki je omenil pridobivanje prostorov Trgovskega doma in postavitev dvojezičnih smerokazov na avtocesti A34. »Seveda bi vse to moralo biti samoumevno in naravno v zgodovinsko večjezični Gorici, dejansko pa v zadnjem stoletju temu ni bilo tako in danes je naloga vseh nas, da skupaj udejanimo takšen evropski model goriškega prostora na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in izobraževalnem področju,« je dejal Semolič, po katerem bi morala postati »naravna dvojezičnost kakovostno poreklo Gorice«. Dalje je govoril o izzivih, od katerih je odvisna prihodnost organizacije, manjšine in družbe nasploh, izpostavil pomen generacijske zamenjave in tudi dosežke slovenskih društev, organizacij in ustanov, med katerimi je posebej omenil Kulturni dom, Dijaški dom, tabornike, Kinoatelje. Za uspehe je čestital tudi sredinam, ki delujejo pod okriljem SSO. Pozval je k premoščanju »neproduktivnega ločevanja« in obžaloval »pomanjkanje ustvarjalnega in produktivnega sodelovanja« med SKGZ in SSO, med katerima sicer ne manjka »prijateljskih vezi«. Izrazil je željo po odprtem soočanju, raje kot na »hude napade in obrekovanje« pa se je spomnil na »konkreten odnos«, ki ga je imel z Walterjem Bandljem. Semolič je ob koncu še obžaloval, da je v zadnjih letih premalo pozornosti posvečal ZSKD in društvom, »saj so ga prevzele mestne in čezmejne dinamike, v katerih vidi »veliko priložnost« in ki jih »po vstopu Slovenije v EU ni hotel zamuditi«, izrazil pa je željo, da bi novi predsednik »zaobjel v pravo celoto vlogo, ki jo ima naša zveza v tem prostoru«.
Po Semoličevem govoru so bili na vrsti pozdravi gostov. Kot prvi je nastopil goriški župan Ettore Romoli. »Semoličeva odločitev, da se umakne s predsedniškega mesta, me je presenetila, saj je bil zame Livio duša SKGZ na tem območju. Tako kot on pa si bomo morali tudi ostali priznati, da nismo večni, čeprav verjamem, da bo Semolič še vedno zelo aktiven,« je povedal župan, ki je nato izpostavil nekaj skupno izvedenih projektov, med katerimi EZTS. O novem, boljšem ozračju v mestu pa naj bi po županovem mnenju pričala goriška reakcija na sobotna shoda. »V soboto so se dogodile stvari, ki nam niso všeč, Goričani pa so prestali tudi to preizkušnjo. Odnosi med nami se niso spremenili in po tej poti moramo nadaljevati,« je zaključil Romoli. Nato je v imenu goriške pokrajine pozdravila pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, ki je o Semoliču dejala, »da je človek, ki vedno išče dialog in spoštuje mišljenje drugega«, novemu predsednika pa je zaželela dobro delo v nelahkem trenutku. »Livio Semolič je bil za SKGZ odlični zunanji minister in verjamem, da bo lahko nadaljeval po tej poti. On je tista oseba, ki lahko ustvari boljše odnose med SKGZ in SSO, saj sta z Bandljem dobro sodelovala. Človeški stiki lahko zagotovo pomagajo, da začnemo neko novo obdobje,« so bile besede deželnega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. V imenu SSO je pozdravila nova predsednica Franka Padovan, sicer tudi županja občine Števerjan. »Semolič je v 15 letih opravil veliko delo. Tako vodstvo SKGZ kot vodstvo SSO sta sedaj doživela nekatere zamenjave, čaka pa nas obdobje, v katerem bomo morali premostiti marsikatero oviro. Pripravljena sem na dogovor in na čimprejšnji skupni sestanek,« je povedala Padovanova. Deželni svetnik Rodolfo Ziberna je izpostavil plodna leta Semoličevega delovanja, poudaril pa je tudi, da je slovenska narodna skupnost skupaj s furlansko zelo pomembna komponenta našega teritorija. V imenu VZPI-ANPI se je Ivan Bratina zahvalil Semoliču in SKGZ za konkretno sodelovanje, dodal pa je, »da je Gorica prejšnjo soboto lepo odgovorila na dogodke, ki se ne bi smeli dogajati v tem mestu«. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel je izpostavil, da mora SKGZ še naprej delati za razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji in na splošno za celotno mesto in teritorij. Sledila je razprava, med katero so posegli številni člani. Ti so se v glavnem zahvalili Semoliču ter novemu predsedniku voščili uspešno delovanje, izrazili pa so tudi nekatere konstruktivne kritike, in sicer željo po večji pozornosti do članov posameznikov, povedali pa so tudi, da bi morali imeti Slovenci v Italiji večji vpliv pri določenih aktualnih vprašanjih, kot so npr. ekonomska kriza na Goriškem, prihod beguncev v Gorico ter bi morali izraziti lastna stališča o dogodkih, kot sta bila npr. sobotna shoda. (av)
(Primorski dnevnik, 29. maja 2015)