Paritetni odbor bo preverjal izvajanje zaščite

PRIMORSKI DNEVNIK, 10. septembra 2009 Po približno enem letu so se slovenski politični in družbeni delavci ponovno srečali na pobudo goriškega pokrajinskega tajništva SKGZ, da bi potegnili črto nad dosedanjim izvajanjem določil zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Tokrat se je zasedanja udeležil tudi predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, ki je posebno pozornost namenil problematiki vidne dvojezičnosti in uporabe slovenskega jezika v javnosti. Med drugim je napovedal, da paritetni odbor bo v prihodnjih mesecih preverjal, katere javne ustanove izvajajo zaščito in katere se zanjo še vedno ne zmenijo; hkrati je prisotne upravitelje opozoril na 21. člen zaščitnega zakona 38/2001, ki določa, da javne uprave morajo imenovati v svoje urbanistične, okoljske, gospodarske in socialne komisije tudi predstavnike slovenske narodne skupnosti. Srečanja so se udeležili sovodenjska županja Alenka Florenin, števerjanska županja Franka Padovan, doberdobska podžupanja Luisa Gergolet, predsednika slovenskih konzult na pokrajini Peter Černic in na goriški občini Ivo Cotič, predsednika rajonskih svetov iz Podgore Walter Bandelj in Štandreža Marjan Brescia ter goriška občinska svetnika Aleš Waltritsch in Marilka Koršič. Uvodoma je v imenu SKGZ spregovoril njen pokrajinski predsednik Livio Semolič in ugotavljal, da se glede izvajanja zaščite v zadnjih mesecih ni kaj dosti spremenilo. »Postopek za vrnitev Trgovskega doma se ni premaknil z mrtve točke, zato sem že pisal priporočeno pismo goriški prefektinji, deželi in deželnemu ravnateljstvu za državno domeno,« je povedal Semolič in poudaril, da je treba spodbujati javne uprave k črpanju sredstev za dvojezično poslovanje in vidno dvojezičnost. V nadaljevanju je Brezigar spregovoril o pristojnostih in delu paritetnega odbora. Pojasnil je, da paritetni odbor namerava v prihodnjih mesecih s študijo preveriti, v kolikšni meri se izvaja zaščita, predvsem kar se tiče uporabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih in v javnosti. »Vsi javni uradi morajo biti opremljeni, da ustrežejo državljanom, ki se nanje obrnejo v slovenskem jeziku. To mora veljati tudi za pošto, železnico, gozdno stražo in druge ustanove, zato pa moramo ugotoviti, kdo zaščitna določila izvaja in kdo ne,« je povedal Brezigar; v nadaljevanju je spregovoril o vidni dvojezičnosti in ugotavljal, da je bilo ob objavi seznama občin nekaj nezadovoljstva zaradi izključitve iz območja zaščite središča Trsta in Gorice ter Čedada. Ker deželna vlada mora odobriti dekret s privoljenjem občin, je bilo po besedah Brezigarja treba sprejeti rešitev, ki ji posamezne občine niso nasprotovale. Glede uporabe slovenščine v izvoljenih telesih je Brezigar dejal, da v goriškem in tržaškem svetu še ne izvajajo tega določila zaščitnega zakona. Po njegovih besedah se v Gorici in Trstu sklicujejo na seznam občin, kjer naj se izvaja zaščita in v katerem ni središča Trsta in Gorice. Sicer je Brezigar poudaril, da gre za vprašanje tolmačenja zaščitnih določil in dobre volje, ne glede na to pa bi morali slovenski občinski svetniki iz Trsta in Gorice še naprej postavljati na dnevni red svojo zahtevo po uporabi slovenskega jezika. Nobena uprava – niti iz občin s slovenskim večinskim prebivalstvom – po navedbah Brezigarja ni naredila še nič za izvajanje 21. člena zaščitnega zakona. Le-ta predvideva, da javne uprave imenujejo predstavnika slovenske narodne skupnosti v svoje urbanistične, okoljske, gospodarske in socialne komisije. »Za imenovanje slovenskih predstavnikov v posamezne komisije je potrebno soglasje paritetnega odbora,« je razložil Brezigar in povedal, da na podlagi deželnega zakona za slovensko narodno skupnost krovni organizaciji SKGZ in SSO lahko vložita ugovor proti vsem načrtom, ki so jih potrdile komisije brez slovenskih predstavnikov. To med drugim velja tudi za regulacijski načrt tržaške občine, o katerem je v teh dneh veliko govora. Brezigar je napovedal, da paritetni odbor pripravlja okrožnico, vezano na imenovanja v komisije, ki jo bodo v prihodnjih mesecih odposlali občinam, pokrajinam, deželi in drugim ustanovam. V zaključnem delu so spregovorili tudi o vozlu prevozov v romjansko osnovno šolo, srečanje pa je sklenil Semolič in poudaril, da je treba nadaljevati s konstruktivnim sodelovanjem z goriško pokrajino, z občinami iz tržiškega mesta okrožja in tudi z goriško občino, čeprav so s slednjo odnosi včasih malce težavnejši. (dr)