Obletnica srečanja predsednikov v Narodnem domu

»Ob spominu na žrtve sovraštva iz preteklih časov delujmo za skupno dobrobit in prijateljstvo naših otrok. Danes odpiramo novo poglavje zgodovine: za nami je obdobje nasilja, pred nami pa skupna priložnost sožitja na osnovi temeljnih človekovih pravic in skupne evropske pripadnosti. Prijateljstvo ljudi je močnejše od zla in zato Italijani, Slovenci in Hrvati z optimizmom gledamo v skupno evropsko prihodnost.«
To so osnovne misli, ki so jih predsednik Slovenije Danilo Türk, predsednik Italije Giorgio Napolitano in predsednik Hrvaške Ivo Josipović, napisali v spominsko knjigo SKGZ in SSO ob obisku v Narodnem domu v Trstu, 13. julija 2010. Dogodku izpred petih let, do katerega je prišlo natanko 90 let po fašističnem požigu istega Narodnega doma – jutri bomo obhajali 95. obletnico – je posvečeno sporočilo za javnost, v katerem predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič ob poudarjanju pomena takratnega dogodka kritično opozarja na zadržanje nekaterih institucionalnih sredin glede zahtev po izvajanju zaščitnega zakona, pa tudi na vprašanje predlaganega novega volilnega sistema z oblikovanjem okrožij, ki zmanjšuje možnost izvolitve slovenskih predstavnikov.
Za Pavšiča je srečanje treh predsednikov pred petimi leti resnično pomenilo novo poglavje v medsosedskih odnosih in je naši skupnosti priznalo vse zlo, ki ga je morala pretrpeti v času fašizma. Obenem je obisk predsednikov pomenil tudi priporočilo, naj ob spominu na preteklost usmerimo svoj pogled v bodočnost.
SKGZ je mnenja, da je pot, ki so jo nakazali trije predsedniki, edina perspektivna v času, ko se v Evropi ponovno pojavljajo določeni ekstremizmi. »Nedopustno je namreč, da ponekod še danes niso spoštovane osnovne človekove pravice,« piše Pavšič, ki dodaja, da je njegova organizacija prepričana, da z dialogom in ob prijateljskih odnosih med sosednjima državama lahko dosežemo pomembne rezultate. »Zaradi tega s težavo razumemo zadržanje nekaterih istitucionalnih sredin glede naše upravičene zahteve po celovitem izvajanju zaščitnega zakona. Nezadovoljivo je tudi reševanje vprašanja volilnega sistema, ki zmanjšuje možnost nadaljne prisotnosti slovenskega predstavnika v parlamentu.
Da so naše zahteve povsem legitimne, nam je ob nedavnem obisku v Rimu potrdil tudi državni predsednik Sergio Mattarella. Izpostavil je, da sta zaščita in skrb za slovensko narodno skupnost v interesu tako države kot dežele FJK. Zaradi tega so popolnoma upravičena pričakovanja, da bo naši skupnosti zagotovljeno enako dostojanstvo na vseh ravneh njenega izražanja, tudi glede njene zastopanosti v izvoljenih telesih,« piše predsednik SKGZ.