Občni zbor in Izredni kongres SKGZ

Na Izrednem kongresu, ki je potekal v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je Slovenska kulturno-gospodarska zveza ob skoraj stoodstotni prisotnosti delegatov vseh včlanjenih organizacij in ustanov ter individualnih članov odobrila svoj novi statut. S tem se je krovna organizacija, ki domuje v Ul. Sv. Frančiška, primerno opremila, da bo v koraku s potrebami sodobne družbe in same slovenske narodne skupnosti.
Odslej bo delovanje SKGZ slonelo na dveh nosilnih stebrih, na »parlamentu« (Deželni svet) in »vladi« (Izvršni odbor). Prvi bo imel veliko večje pristojnosti, številčneje bodo v njem zastopani kolektivni in individualni člani, ustvarjal bo politično strategijo krovne organizacije in odločal o bistvenih zadevah. Vladno ekipo, ki jo bo vodil predsednik SKGZ, ki bo odslej neposredno izvoljen na kongresu (za to mesto bodo lahko kandidirali vsi individualni člani SKGZ), bo sestavljalo ožje število odbornikov, ki bodo odgovarjali za posamezna področja. Naloga Izvršnega odbora pa bo predvsem izvrševanje smernic in izbir Deželnega sveta, ki ga bo odslej vodil predsednik, ki ga bodo izvolili člani iz svoje srede na prvi seji.
Pred Kongresom pa so se delegati kolektivnih in individualnih članov zbrali tudi na letnem Občnem zboru, da bi odobrili bilančne dokumente. Predsednik Skgz Rudi Pavšič je orisal finančni položaj v manjšini in v sami krovni organizaciji. Skrbi ga dejstvo, da se je pomoč iz Slovenije v zadnjih petih letih zmanjšala za skoraj 40%, kar posamezne organizacije in ustanove bistveno občutijo pri svojem delovanju. Dodal je tudi, da kljub zagotovilom, da bo Dežela izplačala 70% predujma letošnjega prispevka že v teku februarja, sredstva še niso bila nakazana, tako da so nekatere organizacije že v težavah zaradi nelikvidnosti. Občni zbor je soglasno odobril bilančne dokumente.
Izredni kongres je bil tudi priložnost za analizo sedanjega stanja v naši narodni skupnosti in v širšem obmejnem prostoru. Predsednik Pavšič je ugotovil, da se manjšinska vprašanja uokvirjajo v splošno politično stvarnost, tako v Sloveniji kot v Italiji, ki je postala veliko bolj pragmatična in ki uvaja z vrtoglavo naglico spremembe. Novosti zadevajo tudi našo skupnost. »Novi čas in spremenjena pravila igre zahtevajo od vseh nas, da se primerneje opremimo, spremenimo naš odnos do zunanjih sogovornikov, tako da se iz obrambnega položaja premaknemo v središče dogajanja in soudeleženo iščemo odgovore na odprta vprašanja,« je nadaljeval Pavšič in zaključil svoje misli s prepričanjem: »Da bomo kos tej nalogi, pa potrebujemo veliko večjo strokovnost pri analizi in iskanju rešitev. Naslanjati se moramo na stvarnost, oceniti zdajšnji položaj znotraj narodne skupnosti in zarisati njene glavne značilnosti razvoja v naslednjih desetih, petnajstih letih.«
Skgz bo prepričano stopila na to pot in zato je tudi poskrbela za posodobitev Statuta in svojega notranjega ustroja. Sodelovala bo z vsemi, ki bodo podpirali take poglede, ne da bi pri tem predolgo čakala, da se bodo z izbirami strinjale vse manjšinske komponente. Očitno je namreč, da obstajata dva miselna tokova (konservativni in reformni) in s čimer se ni treba pretirano obremenjevati, kot niti ne z nelogičnimi kritikami in napadi, kakršne je Skgz beležila v zadnjih mesecih predvsem iz nekaterih krogov na Goriškem in Videmskem. Kot je že v svoji 60-letni zgodovini, bo Skgz še dalje igrala vlogo protagonista v tem prostoru, je bilo poudarjeno na kongresu To dela v prepričanju, da je v korist celotne narodne skupnosti potrebno širše delovanje, stalno povezovanje v obmejnem prostoru, večje sodelovanje med sosednjima državama (predvsem med Slovenijo in Deželo FJK) ter skrb za uveljavljanje zaščitnih norm, utrjevanje in širjenje slovenskega jezika ter dostojanstveno spoštovanje slovenske prisotnosti na tem območju. Tega se morajo resneje zavedati tako tukajšnje državne in krajevne inštitucije kot tudi sama Republika Slovenija, ki mora na podlagi sodobnih parametrov opredeliti svojo vlogo do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, je na izrednem kongesu povedal predsednik Rudi Pavšič.