Narodni dom so požgali fašisti ali "jugoslovanski teroristi"?
Predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta naslovila dopis tržaškemu županu v zvezi z dogodki ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa.
"Iz medijev smo izvedeli o letošnjem nizu dogodkov in spominskih svečanosti ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa in ob zapletenem dogajanju na vzhodni meji. Na seznamu je na vidnem mestu opaziti logotip Občine Trst. Presenečeno in z obžalovanjem jemljemo na znanje nekatere načrtovane dogodke. 13. februarja bo tako na sporedu pogovor »o slovenskem lažnem samopomilovanju« celo za časa Avstro-Ogrske monarhije. 21. februarja bo pa možno odkriti »resnico o jugoslovanskih teroristih« iz leta 1920 ter o njihovih odgovornostih pri požigu hotela Balkan oz. Narodnega doma, tako vsaj namiguje naslov srečanja. Oba dogodka prirejajo ista združenja, za katera ni novost, da obravnavajo tovrstne tematike na način, ki izkrivlja resnico. Postavljamo pa si vprašanje o odnosu, ki ga ima v tem specifičnem kontekstu tržaška občinska uprava: Narodni dom so požgali fašisti (za kar so si svojčas deklarativno jemali tudi zasluge) ali »jugoslovanski teroristi?«
Spoštovani župan: lani ste sprejeli ob 99. obletnici uničenja Narodnega doma predsednika Republike Slovenije. Ob tej priložnosti ste poudarili svojo solidarnost in bližino slovenski narodni skupnosti v Italiji. Ali smemo ob letošnji stoletnici požiga, ko se bosta srečala tudi italijanski in slovenski predsednik, računati na vaše premočrtno stališče? Ali pa boste zagovarjali tezo »slovenskega lažnega samopomilovanja (vitimizma)«, usklajeno z dogodki, ki jih občinska uprava tokrat uradno podpira in promovira?
Če že smo pri italijanskem izrazu za samopomilovanje oz. »vittimismo«, naj se navežemo tudi na ostale –izme: večkrat se je v preteklih letih uporabilo izraz negacionizem, kar gre po našem mnenju za pojem, ki bi ga bilo treba uporabljati s primerno mero previdnosti. Ne bomo se spustili tako daleč, da bomo zahtevali s strani občinske uprave stališče glede morebitnega lastnega zanikanja obstoja fašističnega nasilja in represij na našem obmejnem področju. Sprašujemo se pa vendarle, ali lahko s strani Občine Trst pričakujemo koherentno držo, saj ni možno proslavljati obetov prihodnosti Narodnega doma in hkrati zanikati njegove preteklosti. Zgodovina in spominjanje sta od vedno bila in vedno bosta boleči in kompleksni temi, tato se italijanski, slovenski in tuji zgodovinarji med sabo soočajo in iščejo medsebojni dialog. Pri vsem tem nam ni jasno, kateri je bil namen Občine Trst, ko je vključila tovrstne dogodke v svoj uradni program.
Nađe želje in nameni so jasni, saj gredo v smer soočanja in poznavanja vseh aspektov zapletenega zgodovinskega in preteklega dogajanja, ki naj temelji na raziskovanju zgodovinarjev ter na upoštevanju vseh tragedij našega prostora. Pri tem na je za osnovo predsvem Poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Naš pogled je usmerjen v krepitev sožitja, želimo si namreč posredovati mlajšim generacijam predvsem mirno prihodnost brez brezplodnih polemik in razprtij."