Minister Gorazd Žmavc gost predsednikov SKGZ in SSO

Včerajšnje srečanje s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem oz. Walterjem Bandljem ter generalno konzulko Ingrid Sergaš je bilo priložnost za pregled opravljenih dejavnosti v letošnjem letu in za pogovor o nadaljnjih prioritetah. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je na sedežu Generalnega konzulata RS izrazil zadovoljstvo nad plodnim sodelovanjem med Uradom in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, ki narekuje državi soodgovornost pri nadaljnjih korakih razvijanja odnosov. Minister je v pogovoru z gostitelji ocenil, »da odigrava Slovenija aktivno vlogo partnerja, ki se zaveda, da živi pol milijona Slovencev zunaj državnih meja – vanje oz. v kulturne, jezikovne ali gospodarske projekte na primer je treba vlagati v iskanju lastne identitete v širšem evropskem prostoru.«
Minister ni mogel mimo dobre prakse Tržaškega knjižnega središča: »Pokazali smo, kako lahko odpre vrata slovenska hiša, prostor, kjer se snujejo kulturni dogodki in raste mladina.« Slovenska država redno spremlja še odprte teme spremembe lokalnih uprav: prav je, da vsaka država zasleduje reforme, ki pa morajo spoštovati evropske standarde in torej zagotavljati zaščito slovenske skupnosti v Italiji, je ocenil minister. Slednja je bila doslej dobro vključena v inštitucije državnega sistema, te pa velja ohraniti tudi v prihodnje. »Septembra bomo s strokovno ekipo sestavili plan prioritet delovanja za prihodnje leto. Želim si, da bi se sodelovanje nadaljevalo, da bi še utrdili vez med domovino in slovensko skupnostjo v Italiji. Slovenci izven državnih meja so male, a vendar aktivne skupnosti, so naši največji ambasadorji v svetu in od njih pričakujemo, nove ideje in pobude.« Redne obiske in soočanja z Uradom za Slovence v zamejstvu sta pozdravila tudi predsednika Pavšič in Bandelj in ocenila, da predstavlja TKS simbolično sad tega uspešnega, skupnega sodelovanja. Pavšič je v pogovoru z ministrom opozoril na potrebo po ustvarjanju novih priložnosti oziroma po vlaganju v mlade v širšem slovenskem prostoru, po ovrednotenju obmejnega prostora, ki mora postati dodana vrednost, in posledično v nas, ki to »obmejnost« živimo. Obžaloval je sicer redke stike med Slovenci v tem obmejnem prostoru – samo v povezavi vidi Pavšič priložnost za spodbujanje idej, energij in načrtov. Ministra sta z Bandljem seznanila z negotovo politično jesenjo, ki jo bo zaznamoval zlasti referendum o ustavnih reformah, zato je pomembno, da se še utrdi odnose med državama. Zaustavili so se tudi pri volilni reformi: če ne bo sprememb, bomo težko računali na predstavnika v Rimu, sta ugotavljala. Odgovornost države pa je, da to zagotovi naši skupnosti, tako kot tudi zaščito in prisotnost na občinskih upravnih vrstah. »Truditi se moramo, da ustvarimo priložnosti – da bo več manjšine v Sloveniji in več Slovenije v manjšini,« je še dodal Pavšič, Bandelj pa je nanizal nekaj prioritet, ki jih zasledujeta obe krovni organizaciji: po zgledu TKS si prizadevata za odprtje šole v Špetru, se pravi na območju, kjer je slovenska prisotnost še kako potrebna. Omenil je tudi trijezično šolo v Kanalski dolini in spomenik v Doberdobu, pri tem pa ni pozabil mladih, na katere velja vselej staviti. Tudi on je apeliral na pomen stikov med slovensko državo oz. ministri s krajevnimi upravitelji, v času, ko se politična scena spreminja.
Sara Sternad
(Primorski dnevnik, 28. julija 2016)