Kako je s selitvijo slovenskih ustanov v Narodni dom?

Glede vrnitve so na mrtvi točki

V Ul. Filzi več možnosti za razvoj

Kaj pravijo vodja pravne posvetovalnice pri SKGZ L. Semolič ter predsednici NŠK in GM M. Škerk in M. Padovan

V zvezi z vračanjem tržaškega Narodnega doma v Ul. Filzi v uporabo ustanovam slovenske narodne skupnosti smo trenutno na mrtvi točki. Danes, 98 let po požigu Fabianijeve stavbe, ki je bila nekoč središče tržaških Slovencev, in dobrih 17 let po izglasovanju državnega zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, ki v svojem 19. členu določa vselitev slovenskih (in italijanskih) kulturnih in znanstvenih institucij na podlagi konvencije med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Univerzo v Trstu, deluje v stavbi le Odsek za mlade bralce pri Narodni in študijski knjižnici, selitve naših najpomembnejših ustanov pa še ni na vidiku, čeprav bi delovanje v Narodnem domu omogočilo krepitev razvijanja njihovih dejavnosti.

To je vtis, ki si ga človek ustvari v pogovoru s poznavalci aspektov o vračanju nepremičnin in predstavniki nekaterih osrednjih kulturnih ustanov. Trenutni položaj je orisal vodja pravne posvetovalnice pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Livio Semolič, ki problematiki narodnih domov sledi že od vsega začetka. Pred nedavnimi deželnimi volitvami in zamenjavo deželne vlade je prišlo do zelo konkretnih pogovorov med Semoličem ter rektorjem tržaške univerze Mauriziom Fermeglio in bivšim deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Torrentijem, da bi preverili vse aspekte selitve oddelka za pravne in jezikovne vede, tolmačenje in prevajanje (nekdanje Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače) iz stavbe v Ul. Filzi ter določitve nove stavbe, v katero bi se vselil oddelek.

Rektor je zadevo izpeljal, medtem pa je prišlo do novosti: novembra lani je takratni italijanski zunanji minister Angelino Alfano slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu (slednji še vedno opravlja tekoče posle v pričakovanju oblikovanja nove slovenske vlade) zagotovil, da bo italijanska vlada do leta 2020 poskrbela za vrnitev in obnovo stavbe v smislu črke in duha zaščitnega zakona. Od Italije in Slovenije se zdaj pričakuje podpis dokumenta, po katerem bi vladi sprožili postopek, pravi Semolič, kateremu pa je rektor tržaške univerze Fermeglia pred nedavnim dejal, da od italijanske vlade doslej ni prejel nobenega sporočila, prav tako z njim še nihče ni stopil v stik glede selitve. Enako velja za novo deželno vlado, ki je izšla iz spomladanskih deželnih volitev, ki so prinesle zmago desni sredini in predsedniški stolček Massimilianu Fedrigi.

Med ustanovami, ki bi se selile v Narodni dom, je v zaščitnem zakonu izrecno omenjena Narodna in študijska knjižnica. Kot je povedala nova predsednica NŠK Mariza Škerk, bi se v Narodni dom preselila glavnina dejavnosti knjižnice, ki zdaj poteka v Ul. sv. Frančiška, prav tako bi tam še naprej deloval Oddelek za mlade bralce, medtem ko bi se Odsek za zgodovino preselil v Narodni dom pri Sv. Ivanu. Od selitve si v NŠK obetajo večji razvoj dejavnosti: »To bi bilo v središču mesta, dostopno bi bilo tudi drugim ljudem, šlo bi za izložbo in slovensko prisotnost v mestu,« pravi Škerkova, ki opozarja, da bi NŠK v Narodnem domu imela na voljo tudi več prostora: »V Ul. sv. Frančiška so veliki problemi s prostori, knjige imajo še po arhivih, ker ne utegnejo in nimajo prostora, kam jih dati.« V Narodnem domu bi lahko dali na voljo več knjig, seveda pa bi morali tudi tam preurediti prostore. Vendar bo potrebnega veliko denarja tako za preureditev prostorov v Narodnem domu kot za preureditev novega sedeža univerzitetnega oddelka za prevajalce, opozarja predsednica NŠK, ki ne verjame, da bodo prostori na voljo tako kmalu.

Druga ustanova, ki načrtuje selitev v Narodni dom, je Glasbena matica, ki bi v Ul. Filzi preselila dejavnosti, ki trenutno potekajo na sedežu v Ul. Montorsino v Rojanu. Tako poudarja predsednica GM Milena Padovani »Nam bi bilo dobro, ko bi lahko v Narodni dom preselili tako pouk instrumentov kot tudi dejavnost raznih skupin, kot npr. vaje zborov, orkestra, komorno igro in vse to, kar se pač dogaja,« pravi Padovanova, ki dodaja, da o širši koncertni dejavnosti še ni bilo govora, vprašanje je, če bi bili prostori za to primerni. Predsednica GM je prepričana, da bo Narodni dom nudil boljše pogoje za krepitev razvijanja glasbene dejavnosti: »Prostori, ki jih imamo zdaj, niso najbolj primerni. Dejavnost bi se lahko bolje razvijala tudi zato, ker bi bili v mestnem središču, imeli bi več možnosti interakcije z drugimi, bili bi v bližini konservatorija, mimo tega, da bi šlo za zgodovinski povratek v kraj, kjer smo začeli. Pozicija bi omogočala drugačen način dela.«

Ivan Žerjal