Izvršni odbor SKGZ razpravljal o zaščitnem zakonu, vračanju narodnih domov in primarnih volitvah na goriškem

“Kje so razlogi, da italijanska vlada še vedno zaustavlja postopek določitve območja, na katerem bodo veljala posebna določila zaščitnega zakona?” je, jasno, retorično vprašanje, ki si ga postavlja Slovenska kulturno-gospodarska zveza, potem ko je paritetni odbor že zdavnaj potrdil seznam občin z vso zakonsko predvideno dokumentacijo. Na vladi je, da predsedniku države Ciampiju posreduje dokument, da lahko slednji izda zakonski odlok. V prihodnji dneh bosta zato krovni organizaciji od vlade ponovno zahtevali pojasnila in razloge za nesprejemljivo zavlačevanje. Na fronti uveljavljanja zaščitnega zakona je posebej razveseljujoča novost, da je goriška občinska uprava začela z izdajanjem dvojezičnih izkaznic. Ostaja pa neznanka, zakaj Rim ni istega dovolil ostalim občinam na Goriškem, ki so prav tako že zdavnaj zaprosile za dvojezične obrazce. Zanimivo je tudi, da še vedno ni bil preklican zloglasni Scajolev dekret, ki je mimo mednarodnih dogovorov slovenskim županom na Tržaškem dejansko vsilil komisarje “ad acta”, ki podpisujejo prav tako enostransko vsiljene enojezične osebne izkaznice. Na seji izvršenega odbora SKGZ je bila izpostavljena potreba, da se še utrdi sodelovanje med obema krovnima organizacijama SKGZ-SSO z ustanovitvijo skupnega operativnega tajništva. V to sodi tudi uresničevanje sklepov Programske konference, začenši z evidentiranjem nove oblike skupnega zastopstva slovenske manjšine. Zato SKGZ pričakuje od vseh političnih komponent, da izrazijo svoje poglede na predlog krovnih organizacij ali pa da predstavijo dopolnilne ali alternativne modele. V prihodnjih mesecih bosta tako deželni svet FJK kot tudi slovenski državni zbor obravnavala dva zakonska osnutka, ki zadevajo institucionalne odnose do slovenske manjšine. Glede zakona, ki je v obravnavi v Ljubljani, se SKGZ popolnoma istoveti s predlogi Slovenske manjšinske koordinacije Slomak. Osnutek deželnega zakona po mnenju SKGZ pa predstavlja dobro izhodišče za razpravo, v katero se morajo konstruktivno vključiti vse politične sile v deželnem svetu FJK. Izvršni odbor SKGZ je na svoji zadnji seji obravnaval tudi vprašanje treh poslopij, ki jih zaščitni zakon z 19. členom vrača v uporabo slovenski manjšini. Poročilo o tem je imel Livio Semolič, ki ga je deželni odbornik Antonaz pooblastil, da posebej sledi omenjeni problematiki. SKGZ je z zadovoljstvom vzela na znanje zagotovila pristojne odbornice Del Pierove glede dejanske razpoložljivosti finančne postavke za obnovitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu, okoli katerega se je že vnela gotovo škodljiva polemika. Glede namembnosti posameznih domov je potrebno, da se še najprej v okviru manjšine izoblikuje potrebno soglasje. Kar zadeva specifično Narodni dom pri Sv. Ivanu zagovarja SKGZ predlog, da v njem dobi svoje prostore prvenstveno Narodna in študijska knjižnica, ki se s tem skladno s tehnično-logističnimi potrebami seveda ne odpoveduje prisotnosti tudi v mestnem središču. Istočasno se morajo nadaljevati pritiski na pristojne organe, zato da slovenske organizacije in ustanove skladno z zakonskimi določili dobijo svoje prostore tudi v Narodnem domu v Filzijevi ulici ter v goriškem Trgovskem domu. Časopisne polemike in demagoška stališča vlečejo vodo na mlin tistih, ki bi najraje videli, da se Slovence čim dlje izključuje iz vseh treh poslopij. V mesecu maju bo v Čedadu deželni kongres SKGZ, pred tem pa se bodo zvrstili tudi pokrajinski kongresi v vseh tre pokrajinah. Kongresni čas bo potekal v znamenju skrbi za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture ter hkrati tudi v smeri strukturalne posodobitve krovne organizacije. Februarja bo zato sklicana seja deželnega sveta SKGZ in pokrajinskih svetov za Tržaško, Goriško in Videmsko. V zvezi s primarnimi volitvami znotraj leve sredine za določitev skupnega kandidata na pokrajinskih volitvah v Gorici je izvršni odbor SKGZ izrazil zaskrbljenost zaradi hudih dialektičnih zaostrovanj, ki lahko posledično vodijo v rušenje prepotrebne enotnosti v kasnejšem soočanju z desnico. Poziv gre torej k umirjenosti in k spoštovanju dostojanstva stališč vseh kandidatov in političnih skupin. Tržaška SKGZ je tudi letos prepričano pristopila k Bakladi za spomin, mir in sožitje, ki jo že vrsto let uspešno prireja tržaški partizanski zbor ob dnevu spomina na holokavst. Žolčno nasprotovanje tržaškega občinskega odbornika Lippija, čigar politična preteklost je vsem dobro znana, lahko le potrjuje organizatorje in vso demokratično javnost v zavesti, da je pobuda baklade plemenita in uspešna. Poziv gre torej k množični udeležbi.