Izvršni odbor SKGZ o trenutnem finančnem stanju manjšine

Slovenski narodni skupnosti se pišejo nelahki časi. Predvsem na finančnem področju se državne in krajevne oblasti obnašajo do manjšine mačehovsko in delujejo v nasprotju s tem, kar svečano obljubljajo. Drugače ne razumemo povsem nesprejemljivega ravnanja tako rimske kot deželne vlade do organiziranosti Slovencev v FJK. Očitno ne gre za slučajnosti in za posledico le konjunkturne splošne gospodarske krize. Takšno je mnenje Izvršnega odbora SKGZ, ki se je v ponedeljek sestal v Trstu in je poglobljeno analiziral nekatere ne ravno vzpodbudne aspekte financiranja manjšine, ki znajo imeti zelo hude posledice v številnih ustanovah in organizacijah, tudi na zaposlitveni ravni. V bistvu naj bi bile osrednje manjšinske organizacije v naslednjem letu prikrajšane za približno 28% prispevkov v primerjavi z letošnjim letom in to zaradi manjkajočega milijona evrov, ki ga je rimska vlada »odščipnila« iz zaščitnega zakona, in nekoliko neuravnotežene preporazdelitve ostalih sredstev, ki prihajajo iz Rima. Zaradi povedanega vodstvo SKGZ nasprotuje predlagani porazdelitvi sredstev med organizacijami in ustanovami, kot jih je predlagal odbornik Molinaro, ki v bistvu penalizira vse ustanove z izjemo ene same. O tem bodo predstavniki SKGZ spregovorili na naslednji seji Deželne komisije in predlagali drugačno porazdelitev, od predsednika deželne vlade Renza Tonda pa pričakujejo, da si bo aktivno prizadeval pri rimski vladi, da bi manjšini za leto 2010 zagotovila vsaj ista sredstva, ki jih je naša skupnost prejela letos. Dežela Furlanija Julijska krajina črpa svoje posebnosti predvsem v dejstvu, da na njenem območju živijo različne jezikovne skupnosti, v prvi vrsti slovenska. Kljub tej pomembni ugotovitvi in dejstvu, da ta »specialnost« prinaša Deželi FJK dodatna rimska sredstva, je deželna vlada odločila, da slovenski narodnostni skupnosti v letu 2010 ne bo namenila niti evra iz svojega proračuna. To pa kljub obstoječemu deželnemu zakonu za slovensko manjšino in ob dejstvu, da so bili itak dosedanji prispevki Dežele FJK do naše skupnost resnično prej simbolični kot konkretni (230.000 evrov). Prihodnje leto pa niti tega denarja ne bo na razpolago našim organizacijam. Da ne gre le za slučajnost oz. za rezultat splošne krize, dokazuje drugo dejstvo. Obstaja namreč resna nevarnost, da bi Dežela ne odobrila evropskega projekta Jezik-Lingua (tokrat res ne gre za deželni denar), ki sta ga pripravili krovni organizaciji obeh manjšin (slovenske in italijanske) kot izraz tesnega sodelovanja in trdnih prijateljskih vezi, ki se prepletajo med obema skupnostima. Projekt Jezik predvideva tudi realizacijo pomembnega multimedijskega centra v okviru dejavnosti Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. Dejstvo, da bi se v največji občini Nadiških dolin izpostavila skrb za slovenski jezik, očitno nekatere moti, saj so znana stališča in teze marsikoga iz zdajšnje deželne večine v zvezi s (ne)prisotnostjo slovenskih govoric v Benečiji. Pomislimo samo na polemike in težave, ki so nastale glede uveljavljanja rezijanščine kot narečne oblike slovenskega jezika. In da bo mera res polna še novica iz Rima, da bo Primorski dnevnik vidno finančno prikrajšan v okviru zakona za tisk, kar pomeni, kot je v uvodniku zapisal njegov odgovorni urednik, da obstaja resna nevarnost izgube delovnih mest za tiste prepotrebne mlade kadre, ki so jamstvo za nadaljnji obstoj zamejskega dnevnika. SKGZ bo v naslednjih dneh skupaj z drugo krovno organizacijo razmislila o korakih, ki jih bo potrebno udejaniti, da se zajezi načrt »umiranja na obroke«, ki ga je nekdo »zrežiral« za slovensko narodnostno skupnost. O tem sta predsednika obeh organizacij Pavšič in Štoka že v ponedeljek obvestila ministra za Slovence v zamejstvu Boštjana Žekša in ministrico za kulturo Majdo Širca. V načrtu imata tudi pot v Rim, kjer bosta na pristojnih mestih izpostavila veliko zaskrbljenost in užaljenost naše skupnosti do takšnih izbir, ki v bistvu jemljejo manjšini dostojanstvo in pomembno vlogo, ki bi jo morala imeti v tem prostoru in v tem času. Manjšina, ki se dnevno bori za preživetje, ni v stanju razmišljati propozitivno in je torej šibka manjšina. Očitno takšno stanje nekaterim odgovarja. V nadaljevanju seje Izvršnega sveta je predsednikk Rudi Pavšič spregovoril o vprašanju otroških jasli, ki delujejo v tržaškem Dijaškem domu. Povedal je, da vzdrževanje jasli ne sme bremeniti le Dijaškega doma, saj gre za splošni servis manjšini. V tem smislu bo potrebno poiskati primerno rešitev, za katero si bodo morali prizadevati vsi, saj je v obratnem primeru bodočnost jasli precej negotova. V prizadevanju, da bi svoja stališča in poglede približala ljudem na teritoriju, bo SKGZ nadaljevala s področnimi srečanji (zadnje je bilo v Gropadi), na katerih bodo spregovorili tudi o potrebi včlanjevanja posameznikov v zvezo. Pobuda že poteka in je doslej zabeležila ugoden odziv. Člani Izvršnega odbora SKGZ so mnenja, da mora biti manjšina bolj »vidna« tudi v Ljubljani. V ta namen razmišljajo in delujejo za to, da bi sredi prestolnice odprli reprezentačni manjšinski prostor, v katerem bi se lahko dogajale številne pobude, od kulturno-umetniških, do debatnih in drugih. Sobotno skupščino levih strank v Vidmu z namenom, da bi se zbrale v federaciji levice, ocenjuje SKGZ pozitivno, saj gre v smer iskanja nekakšne operativne sinteze različnih duš levice, ki so se doslej proslavljale prej zaradi delitev kot pa s skupnim nastopanjem v obrambo stališč in pogledov, ki so značilni za te politične opcije.