Goriški lok: Deset let brez meje z mešanimi občutki

GORICA – Dimitrij Rupel in Miloš Budin

Deseta obletnica vstopa Slovenije v schengensko območje in vzpostavitve prostega prehajanja državne meje med Italijo in Slovenijo je priložnost, da se vprašamo o konkretnih učinkih tega zgodovinskega dogodka, ki je po skoraj sto letih ponovno povezal Goriško in širši severno jadranski prostor. Vendar prešli smo iz začetne, upravičene evforije k soočanju z vsakdanjo stvarnostjo, ki veliko težje in počasneje sprejema tako velike izzive, kar je povzročilo med prebivalstvom tudi razočaranje.

Danes se soočamo ravno z mešanimi občutki ljudi, ki po desetih letih od padca meje niso še bili priča eklatantnim spremembam v vsakdanjem življenju, čeprav so se medetnični odnosi izboljšali do takšne mere, da ne beležimo posebnih problemov ali konfliktov. Narodna pripadnost ne predstavlja več ovire tako v medčloveških odnosih kot tudi na institucionalni ravni. Kot morda še nikoli prej lahko govorimo danes o sožitju. Kar pa gotovo prihaja do izraza, so zamude pri uresničevanju specifičnih skupnih projektov. Izjema je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje na Goriškem (EZTS GO), ki ostaja edina svetla točka v meddržavnem sodelovanju, čeprav je EZTS GO omejen na majhno čezmejno urbano območje.

Zakaj torej po desetih letih ne vidimo še konkretnih posledic padca meje, zakaj med ljudmi ni zavesti, da so bili narejeni pomembni premiki in da je schengenska širitev prinesla prednosti? Zakaj kljub novostim, ki jih je ta prostor doživel, se zdi, da še vedno cepeta na mestu? Dejstvo je, da tudi danes ne razpolagamo s širokopoteznim načrtom razvoja celotnega meddržavnega prostora, ki bi zaobjel čezmejni Kras in Brda, Goriško na obeh straneh meje vse do Nadiških dolin. Da ne omenjamo velikih infrastruktur, sodelovanja pristanišč in razvoja železniške mreže, za katere velja, da določene meje niso padle in niti ne kaže, da se bo to zgodilo v doglednem času. Ali smo priča pomanjkanju daljnovidnosti državnih in krajevnih upraviteljev, politikov in javno angažiranih predstavnikov ali pa obstaja neki interes, da se na strateških področjih obdrži status quo? Dobro prakso goriškega EZTS-ja bi lahko preizkusili v širšem prostoru, kakršnega bi zaobjela severno jadranska Evroregija, ki je ostala neuresničena?

O tem in še marsičem se bosta danes ob 18. uri pred javnostjo pogovarjala dolgoletni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in nekdanji podtajnik za mednarodno trgovino pri italijanski vladi Miloš Budin. Debatni večer Goriškega loka prirejata SKGZ in Združenje Darko Bratina, v dvorani Trgovskega doma v Gorici ga bo povezoval časnikar Igor Devetak.