Dokument Slovenske manjšinske koordinacije

SloMaK – SLOVENSKA MANJŠINSKA KOORDINACIJA Društvo člen 7 – Narodni svet koroških Slovencev – Slovenska kulturno-gospodarska zveza – Svet slovenskih organizacij – Zveza Slovencev na Madžarskem – Zveza slovenskih društev na Hrvaškem – Zveza slovenskih organizacij

Z uvedbo evra in padcem državne meje so bile odstranjene zadnje ovire za tesnejšo povezanost slovenskega etničnega prostora in uveljavitev "skupnega slovenskega kulturnega prostora", ki ga pojmujemo v širšem smislu kot skupni kulturni, medijski, gospodarski in izobraževalni prostor. Uveljavitev tako postavljenega izhodišča, ki ima za cilj večjo in celovito povezanost slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah s slovensko družbo, sodi po opredelitvi v 6. členu Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja "med poglavitne naloge Republike Slovenije". Uresničevanje tega cilja zahteva koordiniran pristop slovenske države in njenih inštitucij do manjšine in njenih organizacij. Doslej je uresničevanje "skupnega slovenskega kulturnega prostora" ostajalo le bolj na deklarativni ravni oziroma se je ta usmeritev uresničevala nesistematično in ni bila podprta s konkretnimi dejanji in dolgoročnimi ukrepi.

Zato

SLOMAK daje državnim inštitucijam RS v razmislek naslednje pobude:

Republika Slovenija razvija trajnostne dejavnosti za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu, na področju skrbi za zamejstvo pa je potrebno delovati v smeri izgradnje skupnega prostora ter tudi skupne infrastrukture ob upoštevanju ustrezne skrbi in podpore za obmejna območja Republike Slovenije.
Republika Slovenija razvija pogoje, ki omogočajo aktivno vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje v Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija podpira celovitost, povezanost in avtonomnost slovenskih skupnosti zunaj Republike Slovenije. Slovenci v sosednjih državah RS so pomemben povezovalni člen v procesu povezovanja in utrjevanja odnosov med RS in sosednjimi državami.
Temeljno izhodišče v odnosu RS do narodnih skupnosti v zamejstvu mora biti demokratični in državniški pristop, kar pomeni, da so vse organizacije manjšine in posamezniki v enakopravnem položaju ne glede na njihovo ideološko ali politično usmeritev. Pri tem pa je osnovno načelo, da delujejo v skupnem interesu narodne skupnosti.
Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK) kot usklajevalno telo krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem je s svojo dosedanjo dejavnostjo dokazala, da je najboljši interpret najširšega dela in interesov slovenskih manjšin v sosednjih deželah. V tem smislu pričakujemo in predlagamo, da bi se vlogo Slomaka upoštevalo pri vseh stikih in povezavah z RS tudi v zadevah, ki so vezane na financiranje manjšinskih dejavnosti.
Predlagamo, da se v Poslovniku DZ uredi pravica do udeležbe predstavnikov Slomaka na vseh plenarnih seja DZ in sejah odborov ter pravica nastopa v diskusiji, ko se obravnava problematika, ki se nanaša na slovensko manjšino.
Predlagamo, da Vlada pripravi dolgoročni program (strategijo), ki bo dovolj konkreten z opredelitvijo nosilcev in nalogami posameznih ministrstev, ustanov, medijev, gospodarskih združenj, občin in obmejnih pokrajin ter drugih inštitucij. V uresničevanje tega skupnega programa (strategije), naj bi bile vključene tudi institucije slovenske manjšine v zamejstvu (gospodarske, kulturne, izobraževalne, športne in druge). V ta namen bi bilo potrebno na prvi seji Sveta vlade RS za Slovence v zamejstvu imenovati delovno skupino, ki bi celovito pripravila ta program in ga primerno finančno opredelila. V ta projekt predlagamo, da se vključi Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), ki naj obenem odigra koordinacijsko vlogo povezovalca raziskovalno-znanstvenih inštitutov, ki delujejo med Slovenci v sosednjih državah.
Želimo, da se Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki ga vodi predsednik vlade, redno sestaja, vsaj na vsaka dva meseca in obravnava temeljna odprta vprašanja slovenske manjšine in daje usmeritve, ki usmerjajo izbire same vlade. Okrepiti je potrebno vlogo Urada (oz. ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu) s tem, da dobi večjo politično težo ter postane usmerjevalec in koordinator med ministrstvi in manjšinskimi organizacijami. Razmisliti velja tudi o možnosti, da bi Urad ponovno vrnili pod okrilje MZZ.
Ministrstva za šolstvo in šport, za visoko šolstvo in znanost, gospodarstvo, kmetijstvo in služba za regionalni razvoj naj bi v okviru svojih pristojnosti vključili v svoje programe sodelovanje in pomoč ustreznim institucijam slovenske manjšine v zamejstvu ter jih čim tesneje vključili v "slovenski sistem". Pri tem ima posebno vlogo ministrstvo za zunanje zadeve, ki mora odločno bedeti nad izvajanjem zakonov in državne pogodbe, ki urejajo zaščito manjšine v posamezni državi.
Ob spoštovanju izhodišča, da je za ohranjanje kulturne raznolikosti odgovorna država, na ozemlju katere se slovenske skupnosti nahajajo, se Republika Slovenija prednostno finančno usmerja v razvijanje tistih pobud, ki skupnosti zagotavljajo obstoj, razvoj, sprejemanje novih, sodobnejših in učinkovitejših oblik delovanja in povezovanja. Pri črpanju sredstev iz mednarodnih razpisov Republika Slovenija podpira tiste projekte, ki prispevajo k izboljšanju položaja slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.
Slomak predlaga, da se v zakonodajo, ki obravnava ustanovitev pokrajin, vključi med pristojnostmi, ki naj bi jih imele pokrajine, zlasti obmejne, tudi čezmejno sodelovanje in sodelovanje z manjšino. V ta namen naj bi bile te pristojnosti tudi primerno finančno opredeljene.
Predlagamo, da se v zakone, ki obravnavajo šolsko problematiko, kulturo, visoko šolstvo in znanost, RTV in druge, doda člen, ki bo ustrezno vključil zamejske institucije, zlasti profesionalne, v enoten slovenski sistem. Na podlagi evropskih normativ bi veljalo težiti k poenotenju izobraževalnih sistemov.
Pri ministrstvu za gospodarstvo ali službi za regionalni razvoj naj bi ustanovili gospodarski forum, ki bi vključeval predstavnike gospodarskih združenj in organizacij iz zamejstva ter predstavnike gospodarskih združenj iz Slovenije. Njegova naloga bi bila iskati povezave in oblike sodelovanja ter skupnih vlaganj med gospodarskimi subjekti.
Slovenci v zamejstvu so zelo malo prisotni v sredstvih obveščanja v Sloveniji. Okrepiti bi bilo potrebno dopisniško mrežo, ki skoraj ne obstaja. Za odpiranje dopisništev naj bi časopisne hiše vlada vzpodbudila z delnim sofinansiranjem dopisnikov. V TV ter radijskih dnevnikih pa zagotoviti sistematično poročanje o vseh dogajanjih v zamejskem prostoru, pa tudi enakovredno sodelovanje zamejcev na radijskih in TV okroglih mizah. Ponovno proučiti možosti rešitve vidnosti TV in dostopnosti drugih medijev v zamejskem prostoru.
Ministrstvo za šolstvo bi moralo v večji meri vzpodbujati in finančno podpirati sodelovanje šol z zamejskimi šolami in izmenjavami učencev s ciljem spoznavanja Slovenije. V učne programe bi kazalo vključiti večjo informacijo o delu in življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu. V ta okvir sodi tudi vprašanje štipendiranja zamejcev na univerzah v Sloveniji.
Vlada naj da večji poudarek sodelovanju z obmejnimi deželami, kjer prebivajo slovenske narodnostne skupnosti.

Avstrija Republika Slovenija kot ena od naslednic nekdanje SFRJ ima po mednarodnem pravu, kjer glede večstranskih mednarodnih pogodb prevladuje načelo kontinuitete, pravico, da nasledi pogodbeni status SFRJ v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Čeprav se da zastopati stališče, da je Slovenija pogodbenica ADP iz naslova avtomatičnega nasledstva, predlagamo, da Vlada prouči v soglasju s slovensko mednarodnopravno doktrino notifikacijo nasledstva glede te pogodbe Ruski federaciji kot depozitarju. Mednarodnopravno ima namreč povsem drugačno težo formalnopravno urejen pogodbeni status, ki se doseže z notifikacijo nasledstva in sicer z dnem nasledstva, v primeru Slovenije je to 25. 6. 1991, depozitarju.

Madžarska Porabski Slovenci od nove slovenske vlade upravičeno pričakujejo, da bo Madžarsko opozorila in sproti opozarjala, da mora bolj kot doslej in dosledneje izponjevati obveznosti in naloge, ki so zapisane v leta 1992 sprejetem in naslednjem letu v obeh parlamentih ratificiranem Sporazumu o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Zveza Slovencev se zavzema za dosledneje spoštovanje in uresničevanje v Sporazumu zapisanih nalog, ki jih državi sproti, po novem vsako leto dvakrat, aktualizirata in dopolnita na sejah mešanih komisij in napišeta v zapisnik. Zveza Slovencev poudarja, da morata državi delovati tudi v duhu pozitivne recipročnosti, po kateri ne jemljeta manjšini, ki ima nekaterih pravic več, ampak jih daje tisti, ki jih ima manj. Primer: prav je, da imajo prekmurski Madžari zagotovljen sedež v Državnem zboru, narobe in nedopustno je, da Madžarska enako ne zagotovi Slovencem na Madžarskem.

Italija Izhajamo iz predpostavke, da številne mednarodne organizacije (Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Svet Evrope) so oblikovali temeljne standarde varstva manjšinskih pravic. V ta okvir sodi tudi zadnje priporočilo Visokega komisarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je na zasedanju 2. oktobra v Bocnu odobril priporočila o narodnih manjšinah v meddržavnih odnosih, ki jih Slomak povsem osvaja in podpira. V okviru odnosov med Italijo in Slovenijo priporočilo Visokega komisarja vsebuje vprašanja v zvezi z multilateralnimi instrumenti in mehanizmi ter zadeva obvezo za čezmejno sodelovanje in prijateljske odnose tudi med regionalnimi in krajevnimi oblastmi za spodbujanje dialoga z manjšinami. Priporočila izrecno priporočajo sklepanje meddržavnih dvostranskih dogovorov o manjšinah, ob koncu pa dokument visokega komisarja še priporoča uporabo vseh razpoložljivih mednarodnih instrumentov, tudi z oblikovanjem posebnih mešanih teles. Dvostranskega sporazuma o manjšinah med Italijo in Slovenijo še ni, Italija še ne izvaja vseh mednarodnih listin in med drugim ni ratificirala listine Sveta Evrope za manjšinske in regionalne jezike. V ta okvir bi bilo primerno in koristno okrepiti obstoječa in morda oblikovati nova mešana telesa. Vlada RS naj da večji poudarek sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino in delovanju Komisije za razvojno sodelovanje med Slovenijo in Deželo Furlanijo Julijsko krajino, zlasti pa delovanju omizja za manjšine.

Hrvaška Odkup poslovnih prostorov za potrebe slovenskih društev na Hrvaškem Vsa slovenska društva na Hrvaškem razen Slovenskega doma Bazovica na Reki delujejo v najetih prostorih. Tako stanje društvom ne zagotavlja občutka varnosti. Najstarejše kulturno društvo na Hrvaškem in Evropi Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba, ki nepretrgano deluje že 80 let, deluje v prostorih v lasti hrvaške vlade. Po osamosvojitvi Slovenije smo imeli dvakrat možnost odkupiti prostore, obakrat v obdobju »otoplitve« odnosov med državama. Takrat smo sprožili postopek za pridobitev finančnih sredstev in garancij s strani slovenske vlade. Ker je to zapleten in dolgotrajen postopek, so se medtem stvari spremenile in hrvaška vlada ni bila več zainteresirana za prodajo. Zato bi morala nova slovenska vlada odobriti in rezervirati finančna sredstva za nakup prostorov, ko bo to mogoče. Podoben problem imata društvi v Pulju in Splitu. Slovenski kulturni center v Zagrebu Ideja je nastala leta 1994 in vedno znova oživi ob razpravah, da bi slovenski skupnosti na Hrvaškem in slovenski državi koristilo, če bi tudi v Zagrebu imeli center, kakršni delujejo v drugih državah. Slovenski dom v Zagrebu je že doslej veljal za neformalno slovensko kulturno središče, stičišče Slovencev, slovenska informativna točka in prostor, v katerem poteka večina slovensko obarvanih dogodkov v prestolnici. Vendar gre za delovanje po načelu prostovoljnosti in v tem smislu je bil že dosežen vrhunec. Vprašanje je, ali kulturni center organizirati kot segment dejavnosti Slovenskega doma ali pa ga ustanoviti kot zasebno ustanovo, ki bi delovala v drugih prostorih. Ustanovitev centra za spodbujanje čezmejnega sodelovanja (Europisarne) v Zagrebu Na podlagi izkušenj Europisarne na Reki želimo že leta 2009 ustanoviti še Eurourad v Zagrebu. Vodenje urada je pomembno zaupati osebam z določenimi referencami, izkušnjami, znanjem in sposobnostmi. Pomembno je tudi, da je sedež urada v Zagrebu, ki je center informacij in najpomembnejšega dogajanja na Hrvaškem na gospodarskem, kulturnem, zakonodajnem in ostalih področjih, kar zagotavlja poslovni uspeh in samofinaciranje urada v naslednjih letih.

Rudi Pavšič Predsednik SLOMAK

Celovec, 10. oktobra 2008