Delegacija Sveta Evrope z vodstvom SKGZ in SSO

Delegacija posebnega odbora Sveta Evrope, ki preverja izvajanje Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, je včeraj v Trstu začela obisk v Furlaniji – Julijski krajini, ki se bo končal danes v Vidmu. Včeraj so evropski izvedenci bili na razgovorih s predstavniki Dežele, javne radiotelevizije, paritetnega odbora in krovnih organizacij, danes se bodo seznanili s stanjem furlanske in nemške skupnosti v deželi, prihodnje dni pa bodo v Rimu imeli vrsto srečanj z vladnimi organi, z manjšinsko zvezo Confemili in z romsko skupnostjo.

Tričlansko skupino opazovalcev, ki preverjajo stanje narodnih manjšin po nalogu Sveta Evrope, to je organizacije, ki je nastala v prvih povojnih letih in jo danes sestavlja 43 evropskih držav, vodi podpredsednica odbora Lidija Basta-Fleiner, švicarska univerzitetna docentka prava po rodu iz Srbije in Črne gore, spremljata pa jo predstavnik odbora Vigen Kocharyan iz Armenije in član tajništva odbora Alain Chablais. Gre za drugi krog monitoraže o stanju nacionalnih manjšin, na katerem preverjajo tako zakonodajne aspekte kot tudi politične perspektive manjšin v luči evropske Okvirne konvencije.

Predstavnike evropske organizacije iz Strasbourga je dopoldne sprejel predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini, ki je gostom orisal jezikovno, kulturno in etnično pluralnost Furlanije – Julijske krajine, kar predstavlja pravo bogastvo te dežele tudi v procesu odpiranja do sosednjih držav. Tesini je spregovoril o pravicah na področju kulture, šolstva in informiranja, predstavil je tudi predlog novega deželnega statuta, ki izrecno navaja zaščito in promocijo jezikovnega pluralizma kot temelja za posebnost Dežele. Glede slovenske manjšine je posebej omenil financiranje pretvornika za oddajanje slovenskega televizijske sporeda v Nediških dolinah, v zvezi s furlansko stvarnostjo pa je naglasil vlogo univerze in Cerkve, kot tudi financiranje furlanskih radijskih in televizijskih oddaj. Predsednik Tesini je tudi napovedal pobudo, da bi preverili raven izvajanja zakona 38 iz leta 2001 za zaščito slovenske manjšine.

Evropska delegacija se je sestala tudi s predsednikom deželne vlade Riccardom Illijem, ki sta ga spremljala odbornika za manjšine Roberto Antonaz in za mednarodne odnose Franco Jacop. Tudi v tem primeru je prišla do izraza posebna geopolitična vloga dežele in bogastvo, ki ga v tem okviru predstavlja prisotnost narodnostnih manjšin. Omenili so tudi pomen prisotnosti številnih izseljencev iz Furlanije – Julijske krajine po vsem svetu, kot tudi prisotnost italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Predsednik Illy je še posebej izpostavil namen deželne uprave, da odobri lastno zakonodajo glede zaščite manjšin po zgledu omenjenega vsedržavnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Odbornika sta izvedencem Sveta Evrope še orisala finančne podpore tako nacionalnega kot regionalnega značaja, ki jih prejemajo manjšine v deželi in ki skupno znašajo 12 milijonov evrov. Govor je bil tudi o gospodarskem pomenu in perspektivah manjšin; pri tem je bilo posebej izpostavljeno sodelovanje med slovensko manjšino in italijansko v Sloveniji, ki sta že razvili 12 skupnih načrtov v okviru evropskih programov Interreg in bosta v kratkem priredili posvet o gospodarski vlogi manjšin.

Evropskim predstavnikom je ob tej priložnosti deželni svetnik Mirko Špacapan izročil spomenico, v kateri je posebej izpostavil vladno izigravanje izvajanja zaščitnega zakona z zavračanjem seznama 32 občin, ki jih je določil pristojni paritetni odbor. Špacapan je tudi navedel zahtevo, da bi v novem deželnem volilnem zakonu morali zagotoviti zajamčeno predstavništvo slovenske manjšine.

Po srečanju na deželnem sedežu Rai, kjer je bil govor o manjšinskih radiotelevizijskih programih, so se predstavniki Sveta Evrope sestali s predstavniki paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Seja odbora je sicer odpadla, saj ni bilo prisotnih italijanskih članov, tako da ni bilo sklepčnosti. Po krajšem neformalnem zasedanju, na katerem je prišlo do soočenja, mestoma tudi v sorazmerno ostrih tonih, glede razlogov zastoju pri izvajanju zaščitnega zakona in predvsem seznama 32 občin, v katerih je prisotna slovenska manjšina – tajnik komisije, sicer odgovorni v rimskem oddelku za deželna vprašanja Sebastiano Piana je bil mnenja, da bi morali biti slovenski predstavniki popustljivejši – so se člani paritetnega odbora sestali z izvedenci Sveta Evrope na sestanku, ki je trajal poldrugo uro. Kot nam je povedal predsednik odbora Rado Race, so bili evropski predstavniki zelo precizno seznanjeni s stanjem naše manjšine, manj pa so bili informirani o zastoju pri izvajanju zaščitnega zakona in zastoju delovanja paritetnega odbora, čeprav o tem italijanska vlada ni poročala evropski organizaciji. Srečanje je bilo za zaprtimi vrati, evropski predstavniki pa niso želeli posredovati nobenega komentarja.

Podobno je bilo tudi na srečanju, s katerim se je končal prvi dan delovnega obiska v Furlaniji – Julijski krajini, in sicer s predstavniki krovnih organizacij. Goste iz Strasbourga so sprejeli predstavniki SKGZ in SSO, in sicer oba predsednika Rudi Pavšič in Sergij Pahor, s katerimi so bili še Marij Maver, Damjan Pavlin in Giorgio Baching. Predstavniki krovnih organizacij so jim izročili spomenico, ki jo v daljšem povzetku objavljamo na tej strani, v razgovoru pa so pojasnili, kakšna je prava stvarnost mimo uradnih poročil iz Rima. Poleg zastoja pri izvajanju zaščitnega zakona so še odprta številna druga vprašanja, naj omenimo samo dvojezične izkaznice, vidnost slovenske televizije in slovensko šolstvo na Videmskem. Zaenkrat ni zaznati nobenih pozitivnih premikov, so ocenili slovenski predstavniki, kar gre pripisati očitni politični volji, da se zadeve ne razvijajo v pozitivno smer tudi pri manjših, specifičnih problemih, ki zadevajo slovensko manjšino.

Člani delegacije niso komentirali informacij, ki so jih prejeli na srečanjih, pa tudi niso želeli oceniti izvajanja Okvirne konvencije za zaščito manjšin v Furlaniji – Julijski krajini. Vodja delegacije Lidija Basta-Fleiner je samo povedala, da so bila srečanja koristna, da so izvedeli veliko zanimivega in da so zaznali močno voljo po ohranjanju manjšinske identitete. Sprotnih izjav javnosti ne posredujejo, ker bodo pripravili poročilo za Svet Evrope, je na koncu prvega dneva obiska dejala Basta-Fleiner.

Sergij Premru

(Primorski dnevnik, 11. januarja 2005)