Ciampi sprejel SKGZ in SSO

Spoštovani gospod Predsednik Republike! V imenu krovnih organizacij Slovencev v Italiji SKGZ in SSO, bi se Vam radi iz srca zahvalili, da ste nas sprejeli ob 50-letnici ponovne združitve Trsta z Italijo. Kot italijanski državljani slovenske narodnosti in kot pripadniki narodne manjšine, ki je od vedno sestavni del tržaškega mesta in Dežele Furlanije Julijske krajine, vidimo v Vas najvišjega garanta enotne in odprte Italije, spoštljive do ustavne zakonitosti in specifičnih zakonov, ki iz nje izhajajo in jamčijo pravice manjšinskih jezikov in njihovih kultur. S tem hočemo poudariti veljavnost nacionalnih vrednot, na katere se Vi vedno sklicujete in morajo veljati za vse narode in manjšine povezane v evropskem duhu, ki je pospravil z zgodovinskimi nasprotstvi in začenja novo obdobje odnosov in prijateljstva med narodi.

Vaš obisk v Trstu se odvija ob 50-letnici vrnitve Trsta pod okrilje Italije. Leta 1954 je Memorandum o soglasju povzročil nemalo razočaranj in bolečin ne samo med italijanskim pač pa tudi med slovenskim prebivalstvom.Toda napravil je obenem konec dolgemu povojnemu dogajanju, ki je Trst in Deželo Furlanijo Julijsko krajino takrat zaznamoval s konflikti, napetostjo in negotovostjo. Preveč obremenjujoča je bila dediščina preteklosti, da bi mogle določbe Listine o soglasju takoj zadušiti zamere in revanšistične želje ter sprožiti novo obdobje strpnosti in sožitja. Vendar pa so prav rešitve predvidene v Listini preprečile nastajanje novih pregrad in so, čeprav s težavo, odprle pot novemu stvarnemu sosedstvu med Italijo in Jugoslavijo ter gospodarskim, političnim in kulturnim izmenjavam, prebivalstvu pa omogočile prosto prehajanje meje, ki se je sprostila okov hladne vojne.

Vsem je danes jasno, gospod predsednik, da so takratne izbire, ki so se zdele sporne in boleče, dejansko omogočile dolgo obdobju miru in integracije v Evropi. Tudi padec totalitarnih režimov, ki so našli svoj simbol v podrtem berlinskem zidu, je zaznamoval boleče čase. Na italijansko-jugoslovanski meji smo leta 1991 bili priče prvim spopadom, ki so zrušili Jugoslavijo in so napovedali kasnejše tragedije. Bližnji Sloveniji je bila usoda naklonjena, ker je postala samostojna, svobodna in demokratična država brez preizkušnje balkanskega pekla. In prav Slovenija je od 1.maja letos ena izmed desetih novih članic Evropske zveze. Zgodovina torej daje Trstu in vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini veliko priložnost za vsestransko rast, blagostanje in prijateljstvo med bližnjima državama in bližnjima narodoma. V vse večjem in svobodnejšem svetu pa moramo tudi v nas samih najti modrost in moč, da uresničimo veliki načrt, ki nam ga zgodovina ponuja kot skupno prihodnost.

Gospod Predsednik! Mi smo prepričani – in z nami soglaša dobršen del prebivalstva Furlanije Julijske krajine – da je treba nujno in čimprej premostiti pojmovanje manjšine kot negativni dejavnik našega časa, ker v novi združeni Evropi, ki je izbrala pot miroljubnega sožitja in največjega možnega sodelovanja, smo pravzaprav manjšina vsi. Tega seveda ne smemo uresničevati na škodo identitete malih narodov, njihovih kultur in jezikov in zlasti ne na škodo malih jezikovnih skupnosti, ki predstavljajo resnično bogastvo za našo celino. V tem smislu bi radi dosegli, da bi naša manjšinskost prerasla dosedanji pomen in dobila novo vlogo v odnosih na eni strani med Državo in Deželo, ki utemeljuje svojo posebnost tudi na prisotnosti Slovencev, na drugi pa med Deželo in Republiko Slovenijo. Naš namen in naš cilj je dati Trstu, njegovemu zaledju in drugim teritorijem v Goriški in Videmski pokrajini, kjer je prisotna manjšina, nove funkcije in naloge primerne njihovi zgodovini, zemljepisnemu položaju ter intelektualnim in gospodarskim sposobnostim. Skupna pripadnost Evropski zvezi in posledična premostitev ne samo geografskih meja nam nudijo nove možnosti sodelovanja in integriranja, ki se že izvajajo, tudi z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem.

Če hočemo uresničiti te načrte, moramo seveda razpolagati s podporo javnih ustanov in primernimi zakonodajnimi instrumenti, v prvi vrsti z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini (št. 38/2001) in z okvirnim zakonom o zaščiti jezikovnih zgodovinskih manjšin (št. 482/1999). Ta zakona – o njih nujnosti smo že imeli priložnost spregovoriti na srečanju z Vami v Rimu leta 2000 – predstavljata, kljub generičnosti, primerno sredstvo za zagotovitev ne samo preživetja manjšine, pač pa tudi njene rasti in razvoja. Vendar pa moramo podčrtati, da so tudi določbe našega zaščitnega zakona, ki ste ga vi proglasili 23. februarja 2001, ostale mrtva črka zaradi sporne interpretacije določb, ki zadevajo določitev teritorija v pristojnosti zaščitnega zakona. Na dan so prišle še druge težave in ovire, za katere so odgovorni centralni in periferni organi Države, ki zavirajo izvajanje samega zakona. Prepričani smo, da lahko vse te težave premagamo v medsebojnem soočanju in dialogu upoštevajoč, da naša rast lahko samo prispeva k krepitvi ugleda in vloge Italije na tem področju Evrope. V tem smislu se radi sklicujemo na vaše besede, ki ste jih izrazili v nedavnem pismu parlamentarcu slovenske narodnosti, in se v njih prepoznavamo: »Prepričan, da je Italija znala skupaj z drugimi evropskimi narodi zgraditi skupne institucije, ki jamčijo svobodo in napredek vsem državljanom v priznanju in spoštovanju njih drugačnosti, izraža državni Poglavar željo, da bi praznovanje tega tako pomembnega dogodka lahko potekalo v duhu pravega soglasja in sprejemanja vrednot demokracije in miroljubnega sožitja, ki jih je ustava italijanske Republike posvetila«.

Zato se obračamo na Vas Gospod Predsednik, ki jamčite spoštovanje Ustave Republike Italije in njenih zakonov, da bi v mejah svojih pristojnosti posegli v korist te skupnosti, ki je lojalna komponenta italijanske Države – v Videmski pokrajini že od leta 1866, v Trstu in Gorici pa od Rapalske pogodbe leta 1920. Ponovno se Vam zahvaljujemo za to srečanje in Vam voščimo, da bi svoje visoko poslanstvo še naprej izvajali pri dobrem zdravju in v zavesti, da Vas podpirajo in so z Vami vsi italijanski državljani ne glede na narodno, jezikovno ali kulturno pripadnost.

Rudi Pavšič Predsednik SKGZ

Sergij Pahor Predsednik SSO

Vladna palača – Trst, 3. novembra 2004