Slovenska narodna skupnost v Italiji je s svojo razvejano dejavnostjo zakoreninjena v vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine, kjer je zgodovinsko naseljena. Njeno hrbtenico sestavljajo že od prvega povojnega časa številne organizacije, ustanove in društva, ki s svojim delom zagotavljajo in utrjujejo prisotnost Slovencev v tem prostoru.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je prepričana, da potrebuje to bogastvo reforme, ki mu bodo zagotovile obstoj in omogočile nadaljnji razvoj, ki ga terja sodobni čas.
Prepričani smo, da so pri tem potrebni pristopi, ki bodo težili k vse večji kakovosti in aktivni prisotnosti na celotnem območju, kjer živi naša narodna skupnost, predvsem pa v ohranjanje, razvoj in širjenje slovenskega jezika, ki je za nas najpomembejši dejavnik potrjevanja obstoja slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Potrebujemo spremembe v našem vsakdanjem delu tako vsebinskega kot finančnega značaja. V tem smislu je SKGZ s svojimi članicami izdelala predlog za proces reforme sistema financiranja dejavnosti naše narodne skupnosti.
V predlogu smo izhajali iz sedanjega stanja in ustroja našega delovanja. V tem smislu gre posebej poudariti nekaj osnovnih kriterijev, ki veljajo za izhodišča predlogov reforme.

1) Temeljne dejavnosti: gre za dejavnosti, ki so temeljnega pomena za obstoj in razvoj slovenskega naroda in kulture, to pa ne le za prostor narodne skupnosti, temveč za celotni slovenski prostor. Gre za zgodovinsko in kulturno dediščino. Pomen teh enot potrjujejo zapisi, študije in dokumenti, ob tem pa tudi njihova omemba v listinah in zakonih.
2) Geografska razsežnost delovanja: ustanove deželnega značaja, ki delujejo v vseh treh pokrajinah, na katerih je naseljena narodna skupnost, gre razlikovati od subjektov, ki delujejo v posameznih pokrajinah oz. na lokalni ravni.
3) Cilji delovanja: v izhodišču je treba vrednotiti željo po razvoju in dosledni nadgradnji vsebin ter delovanja, kar se lahko izkazuje v doseganju ciljev tudi zunaj meja narodne skupnosti.
4) Profesionalni oz. ljubiteljski pristop: nekatere ustanove in subjekti zahtevajo že po lastnem ustroju profesionalen pristop in s tem povezano specifično izobraženo kadrovsko strukturo. Tem so komplementarne strukture, ki lahko temeljijo tudi na prostovoljnem oz. ljubiteljskem pristopu.
5) Časovna utrjenost: nujno gre izpostaviti ustrezno razmerje med subjekti, ki že več desetletij potrjujejo svoja poslanstva, ne da bi pri tem zapostavljali novejših pobud in struktur, ki so sad zahtev sodobne realnosti.
6) Kriteriji: delovanje naj se uskladi v smeri temeljnih pristopov in vrednot: razvoj in okrepitev rabe slovenskega jezika, širše razpoznavnosti, usvajanja specifičnega znanja, inovativnosti, skrbi za izobraževanje in za vključevanje mlajših generacij, konkretnih razvojnih vizij, čezmejnega povezovanja in medkulturnega dialoga.

Predlog sprememb naj se udejanji v dveh fazah

FAZA 1 (leto 2014)

Redna dejavnost
Zagotoviti nemoteno dejavnost osrednjih organizacij, ki imajo osebje in redno delovanje. Tem organizacijam je treba omogočiti, da lahko delujejo razvojno in izboljšajo kakovost dela ter ponudbe. Tem organizacijam naj gre že ustaljena osnovna porazdelitev državnih sredstev na osnovi 16. čl. zakona 38/2001 (5.300.000 evrov).

Projekti
Projekti naj predstavljajo dodatno dejavnost, možnosti za inovativne načrte ali naj bodo dogodki vsemanjšinskega interesa.
Projekti se financirajo iz sredstev, ki presegajo znesek že ustaljene osnovne porazdelitve državnih sredstev na osnovi 16. čl. zakona 38/01, ter iz deželnega sklada, predvidenega v deželnem zaščitnem zakonu št. 26/2007.
Projekti naj vsebujejo predvsem nadaljnje razvojne načrte naše skupnosti in naj temeljijo na nekaterih prioritetah, kot so skrb za slovenski jezik, mladi in naj stremijo k povezovanju in sodelovanju.
Trajanje projektov naj obsega dvo ali triletno obdobje.

Deželni sklad
Deželni sklad naj bo namenjen zgoraj opisanim projektom, za redno in izredno vzdrževanje in obnovo društvenih sedežev, kulturnih in športnih centrov ter za potrebe slovenskega šolstva. V okviru tega sklada naj se upošteva tudi možnost posegov za krizne primere.
Deželni sklad naj znaša vsaj 800 tisoč evrov.

Zveze
Osrednje kulturne zveze in športno združenje naj prejemajo za potrebe njihovih članic sredstva, ki so bila doslej predvidena v deželnem skladu za mala društva, klube in skupine.

Manjše organizacije
V ta sklop sodijo organizacije in društva, ki niso vključena v zveze, a imajo pomembno vlogo v manjšinski organiziranosti. Razpolagajo s svojo strukturo in so doslej prejemala približno 50% sredstev iz naslova mala društva . Med drugimi v ta sklop sodijo: KD Trinko, Sklad M. Čuk, Zvezi cerkvenih pevskih zborov Trst in Gorica, SKS Planika, Socialni center Krut, Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik.

Predlog sprememb za leto 2014
Porazdelitev na podlagi osnovnih sredstev:
– 15% sredstev iz poglavja glasbeno šolstvo se preusmeri v druge izobraževalne in športne sredine in v utrjevanje rabe slovenskega jezika;
– iz sklada mala društva naj so 300 tisoč evrov nameni krovnim kulturnim in športni zvezi v razmerju 65% za prve ter 35% za ZSŠDI.
Porazdelitev v smeri projektne dejavnosti:
– iz predvidenega dodatka za leto 2014 in deželnega sklada naj se nameni projektnim dejavnostnim v smeri izobraževanja mladih in utrjevanju slovenskega jezika.

FAZA 2 (od leta 2015 dalje)

V teku leta 2014 naj se prouči sedanji seznam primarnih organizacij in ustanov in naj se poišče primerno rešitev, ki mora težiti k nižanju njihovega števila in upoštevanja njihove osrednje vloge znotraj organizirane manjšinske skupnosti.
Osrednje ustanove in organizacije naj se porazdeli po skupinah: mediji, založniška dejavnost, glasbeno šolstvo, ljubiteljska kultura, šport itd.
Za vsako skupino naj se ob upoštevanju prioritet manjšine določi odstotek celotnega budgeta, ki se ga na podlagi pravilnika (izdelanih kriterijev) porazdeli med raznimi prosilci posameznih skupin.
Pri določanju kriterijev naj se upošteva tudi razlikovanje med organizacijami oz. ustanovami, ki delujejo na deželni oziroma pokrajinski ravni ali še v manjšem okolju.
Temeljna smernica na podlagi katere, naj se vrednoti delovanje in projekte posameznih prejemnikov, naj bo utrjevanje, raba in razvoj slovenskega jezika.

Deželna komisija
Ob predpostavki, da je komisija izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji (civilna družba, javne uprave in šolstvo), ji je treba zagotovi središčno vlogo, čeravno gre za posvetovalni organ Dežele FJK. To naj se kaže predvsem:
– pri določanju prioritet razpisov,
– pri sestavi pravilnikov in kriterijev ocenjevanja programov in projektov v sodelovanju z deželnimi funkcionarji,
– pri ocenjevanju programov in projektov.
Ob tem bi bilo primerno zaupati Deželni posvetovalni komisiji dodatne odgovornosti, ki izhajajo iz deželnega zaščitnega zakona.

Trst, 17. marca 2014