Manjšina ni bila zastopana v celoti na srečanju zunanjih ministrov Italije in Slovenije

Deželno vodstvo SKGZ izraža veliko prizadetost in nelagodje ob dogajanju v zvezi z bilateralnim srečanjem v Novi Gorici med ministroma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike Italije. Gostujoča slovenska stran je namreč še isti dan sporočila, da je bila predvidena prisotnost predstavnikov slovenske manjšine preklicana, nakar smo iz medijev izvedeli, da je bil v resnici povabljen en predstavnik, in sicer izključno predstavnik stranke SSk.

Takšen strankarsko-politični ključ je po našem mnenju povsem nesprejemljiv, ko gre za institucionalna srečanja, na katerih se obravnavajo vprašanja slovenske manjšine, toliko bolj, če pri tem je povsem neupoštevana politična pluralnost naše skupnosti in se jasno ter uradno privilegira ena sama politična opcija.

Uradna institucionalna drža visokih predstavnikov dveh držav bi morala namreč temeljiti na spoštovanju subjektivitete slovenske narodne skupnosti v Italiji in njenega uradnega zastopstva. To zastopstvo sloni na uravnoteženi prisotnosti predstavnikov strank, v katerih se naša skupnost večinsko prepoznava, predstavnikov organizirane civilne družbe, torej obeh krovnih organizacij, ter najvišjih izvoljenih predstavnikov.

Vse to je bilo na torkovem srečanju obeh ministrov grobo prezrto in resnično ne razumemo, zakaj je prišlo do tega, še posebej, ker je minister Kajzer še dan prej povabil na razgovor v Ljubljani prav tako sestavo predstavnikov naše skupnosti.

Takšno ravnanje nas ne samo preseneča, temveč nas tudi globoko prizadene, saj kaže na izrazito strankarsko-politične pristope, za katere ne vidimo nobenega upravičenega razloga. Nikoli v večdesetletni zgodovini bilateralnih odnosov med sosednjima državama, kadar je bila predvidena prisotnost predstavnikov slovenske manjšine, nismo doživeli takšnega spodrsljaja. To zato razumemo kot zelo resno kršenje prepotrebnega institucionalnega odnosa do naše demokratične pluralnosti.

Ker je organizirana manjšinska skupnost zelo občutljiva in hkrati dokaj šibka tvorba znotraj velike države, menimo, da si zaslužimo primerno spoštovanje in predvsem korektne odnose, brez kakršnih koli privilegiranih navez strankarsko-političnega značaja.

Verjamemo, da nam bodo Slovenija in njeni uradni predstavniki vedno spoštljivo in odločno stali ob strani, ne glede na različne politične koalicije, ter da bomo lahko vedno računali na njihovo pomoč in podporo, predvsem pri reševanju problemov, s katerimi se kot slovenska manjšina v Italiji vsakodnevno soočamo.

Nekoliko pa nas skrbi dejstvo, da se ob lepih in prijaznih besedah, ki so stalnica na takšnih in podobnih bilateralnih srečanjih, konkretno le zelo malo premika na bolje, v nekaterih primerih pa se problemi celo povečujejo.

Jasen primer je novi italijanski volilni zakon, za katerega smo si kot predstavniki manjšine, skupaj z vsemi najvišjimi predstavniki Slovenije, zelo prizadevali, da bi izboljšal možnosti izvolitve Slovenca v rimski parlament. V resnici pa je prišlo celo do črtanja omembe slovenske manjšine in 26. člena zaščitnega zakona glede olajšanega zastopstva, ki je sicer vključena v sedanji italijanski volilni zakon, imenovan Rosatellum.

Vse to nam daje razumeti, da nas čaka še veliko dela in da moramo nastopati čim bolj složno, v duhu medsebojnega spoštovanja, zato da bi lahko dosegli vse zastavljene cilje v dobrobit slovenske narodne skupnosti v Italiji.