Svečanosti ob prazniku osvoboditve na Goriškem
Množične in zelo občutene. Takšne so bile včerajšnje svečanosti ob letošnjem 25. aprilu, ki so jih izpeljali v številnih krajih na goriškem. Sekciji ANPI-VZPI Sovodnje, Gabrje, Peč, Rupa in Vrh sta organizirali spominski pohod ob 80-letnici padca fašizma. Na startu na Vrhu, kjer je pred spomenikom skupaj z dekliško skupino Biseri nastopila ženska vokalna skupina Danica, se je zbralo okrog sto pohodnikov in pohodnic, ki so se odpravili do vseh spomenikov po sovodenjski občini, kjer so krajevna društva poskrbela za kulturne programe. V Gabrjah je nastopil moški pevski zbor Skala, pred sovodenjskim spomenikom sta zapela ženska vokalna skupina in otroški pevski zbor Sovodnje, na Peči in v Rupi pa ženska vokalna skupina Rupa-Peč. Na prireditvenem prostoru v Rupi je sledil koncert partizanskih pesmi Marjetke Popovski in njene spremljevalne skupine. Udeležence svečanosti je uvodoma nagovoril sovodenjski župan Luca Pisk, slavnostni govornik je bil nekdanji senator Stojan Spetič, ki je ob analizi političnega dogajanja na Apeninskem polotoku opozoril, kako se danes tudi v številnih drugih krajih po svetu širijo fašizem, šovinizem, vojno hujskaštvo… Poudaril je tudi, da sta v Ukrajini potrebna čim prejšnja prekinitev spopadov in začetek pogajanj, pri čemer naj bo za varnost v svetu poskrbljeno brez vojaškega obkoljevanja in groženj.
Še posebno množičen, doživet in slovesen je bil letošnji 25. april pri spomeniku v Podgori. Po uvodu harmonike Viljema Gergoleta in kitare Silvana Čadeža je v imenu krajevne sekcije ANPI-VZPI pozdravil predsednik David Raida, nakar je napovedovalka Slavica Radinja predala besedo Igorju Komelu. »Vsi smo danes ANPI,« je izrazil solidarnost združenju partizanov in se spomnil podgorskih osebnosti, ki so bile povezane z odporništvom in ohranjanjem spomina nanj v povojnem času. Omenil je 80-letnico Goriške fronte, nacistično okupacijo in knjigo I treni per i lager Luciana Patata, ki govori o deportacijah zapornikov iz goriškega zapora. Luka Pahor je prebral pesem, nato pa je slavnostna govornica Alessandra Kersevan spregovorila o obmejnem fašizmu in revizionizmu, ki želi izbrisati spomin na »skupen boj Slovencev in Italijanov za boljši svet«. Opozorila je na napade na odporniške vrednote, na katerih temelji italijanska ustava, in izjave vodilnih politikov. »Znati je treba brati med vrsticami. Fašisti se znajo dobro kamuflirati in današnji fašizem se pojavlja v drugačnih oblikah kot nekoč,« je poudarila in pozvala k uporu proti potvarjanju zgodovine.
Podgorske, štandreške in goriške slovesnosti v organizaciji ANPI-VZPI se ni udeležil noben predstavnik goriškega občinskega odbora, kar je posledica odprtega pisma, ki so ga te sekcije naslovile na predsednika republike Mattarello, da bi ga opozorile na poskuse revizionizma, do katerih prihaja na Goriškem. Izvleček iz pisma, ki ga je naš dnevnik objavil v prejšnjih dneh, so prebrali na vseh treh dogodkih.
V Pevmi je zapel moški zbor Štmaver, za recital so poskrbeli učenci vaške osnovne šole. Slavnostni govor je imel Aljoša Sosol, ki se je zaustavil pri rusko-ukrajinski vojni in se vprašal, čemu je tudi danes v svetu, tako kot nekoč, toliko gorja in sovraštva. »Nacionalizem in sovraštvo do soseda, a pred obema denar in gospodarski interes. Slednja predstavljata danes kot takrat eksplozivno mešanico, ki je lahko usodna za celotno človeštvo,« je poudaril. Spregovoril je tudi o antifašistični ustavi in obžaloval, da v Gorici, kjer se pripravljamo na EPK 2025, nekateri vidijo v 25. aprilu dan žalovanja. Na goriškem pokopališču so vence pred spomeniki položili predstavniki ANPI-VZPI, SKGZ in SSO. Navzoče so nagovorili Anna Di Gianantonio, Marino Marsič in Filip Hlede. V doberdobski občini je osrednja svečanost potekala na Poljanah, kjer je bila slavnostna govornica Majda Bratina in je zaigral pihalni orkester Kras. Kulturno društvo Briški grič se je padlih spomnilo v Števerjanu in na Jazbinah. Za pevski pozdrav so poskrbele Briške trcinke, za govor pa Robert Juretic. V Štandrežu je navzoče nagovoril Danjel Radetič. Ob častni straži tabornikov RMV sta 16-letnici Mija Primožič in Nina Bensa prebrali pričevanji Vilme Braini in Erike Kolman Paulin, ki sta bili v taborišče odpeljani, ko sta imeli 17 oz. 21 let. Med svečanostjo so se spomnili tudi Stane Logar, 16-letne štandreške deportiranke, ki ji je bila deportacija usodna. (Primorski dnevnik, 26.4.2023)
