Obračun krovnih organizacij SKGZ in SSO

Leto 2022, ki se izteka, je bilo za Slovence v Italiji zelo dinamično, z majhnimi koraki se uresničuje državni zaščitni zakon št. 38/2001, slovenska narodna skupnost preko krovnih organizacij pa je pri tem igrala vlogo protagonista. Prišlo je do pomembnih korakov, kot npr. uradna vrnitev tržaškega Narodnega doma v last slovenski narodni skupnosti ob prisotnosti italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, več srečanj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem (prvič tudi v Benečiji), napovedujejo se slovenski šumniki v italijanskih potnih listih, Centralni urad za slovenski jezik pa bo servisiral tudi tržaško prefekturo. V prihodnje pa bo pozornost posvečena zlasti vprašanjem gospodarstva, šolstva in zajamčenega oz. olajšanega političnega zastopstva v italijanskem parlamentu. To je bilo slišati na današnji tiskovni konferenci krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, v Tržaškem knjižnem središču ob koncu leta.

Obračun dogajanja v iztekajočem se letu sta podala predsednika SKGZ in SSO, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. Slednji je poudaril zlasti pomen ekipnega dela, ki je ustvarilo sinergije in prineslo sadove, primer tega je ravno pridobljeno lastništvo Narodnega doma v Trstu, pri čemer bodo zdaj skupaj s projektantom inženirjem Petrom Sternijem ugotovili, kam in kako se bodo v prenovljeno stavbo selila društva oz. organizacije, za kar bo osem ali devet let časa. Bandelj se je zavzel za nadaljevanje odnosa, ki se je ustvaril med predsednikoma Slovenije in Italije Pahorjem in Mattarello, tudi pri novi slovenski predsednici Nataši Pirc Musar, glede tekočih projektov pa je podprl načrtovanje na območju Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu, ki naj bo povezan s svetoivanskim Narodnim domom, ki je tudi v fazi prenove. Poudaril je, da bo Centralni urad za slovenski jezik odslej sodeloval tudi s tržaško prefekturo in upati je, da v prihodnje tudi z goriško. Prav tako je opozoril tudi na pomen olajšanega oz. zajamčenega zastopstva za Slovence v italijanskem parlamentu. Sam SSO pa bo v kratkem odprl četrto podružnico v Kanalski dolini, ki bo pokrivala tudi Rezijo, novo kadrovsko pridobitev bo organizacija imela tudi na Tržaškem.

Dobrila je poudarila, kako obe krovni organizaciji odigravata tisto predstavniško vlogo, ki jima je lastna. Tako v Sloveniji kot v Italiji je bilo leto 2022 »super volilno leto«, pri čemer je narodna skupnost dobila nove sogovornike: glede Slovenije so takoj navezali stik, z novo italijansko vlado se to še ni zgodilo, upati je, da bo kmalu prišlo do sklica novega vladnega omizja za slovensko narodno skupnost, prav tako predsednica SKGZ pričakuje, da bi kmalu prišlo tudi do bilateralnega srečanja med italijansko in slovensko vlado. Ob gospodarstvu je Dobrila poudarila predvsem potrebo po reševanju vprašanj na področju šolstva, kjer so težave predvsem vezane na vprašanje vidljivosti narodne skupnosti v Rimu. Potem je tu tudi področje medijev, kjer je posebej opozorila na potrebo po novi konvenciji z nacionalno radiotelevizijo RAI. Tako kot Bandelj je tudi Dobrila poudarila vprašanje olajšanega oz. zajamčenega zastopstva, opozorila pa je tudi na pripravo na deželne volitve v Furlaniji – Julijski krajini prihodnje leto, saj ni zanemarljivo, ali bomo Slovenci še imeli svojega zastopnika v deželnem parlamentu. Glede politične situacije pa je predsednica SKGZ poudarila predvsem negativen odnos tržaške občinske odbornice za šolstvo Nicole Matteoni do vprašanja slovenskih jasli pri Sv. Ivanu. Dobrila je tudi sama poudarila pomen obnavljanja Narodnega doma pri Sv. Ivanu in tamkajšnjega Stadiona 1. maj, saj gre za območje, kjer delujejo vse slovenske višje srednje šole, drugače bosta krovni organizaciji nadaljevali z dialogom z drugimi organizacijami in občinami. Kar se tiče odnosov s SSO, pa je poudarila potrebo po nadgradnji že obstoječega sodelovanja in sinergij. (Primorski dnevnik, 20.12.2022)