Z decembrsko sejo Deželnega sveta jadra SKGZ v predkongresno obdobje

Deželni kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo potekal 28. maja 2022. Tako je na svoji redni seji, ki je potekala preteklo sredo na digitalni platformi, odločil Deželni svet krovne organizacije. Skupščina, ki jo je vodila predsednica deželnega sveta Alenka Florenin, je bila ob začetku predkongresnega obdobja namenjena ravno razpravi o potrebnih posodobitvenih spremembah statuta in pravilnika krovne organizacije.

Še pred tem je člane sveta nagovorila deželna predsednica Ksenija Dobrila. Uvodoma je številnim prisotnim poročala o nedavnem poteku seje deželne posvetovalne komisije, kjer je žal prišlo do precejšnje zmede in tudi določenih proceduralnih napak, ki so pustile marsikatero nezaželeno posledico. Tudi zaradi tega je bila izražena potreba, da seje posvetovalne komisije potekajo v skladu z obstoječimi normami deželnega zakona in da se dejansko upoštevajo stališča komisije.

Predsednica je v nadaljevanju pohvalila vitalnost kulturnih ustanov Slovencev v Italiji: izpostavila je predvsem uspešno obeležitev 40. obletnice ustanovitve goriškega Kulturnega doma, ki opravlja v goriškem in širšem prostoru nenadomestljivo vlogo tkalca in povezovalca kultur. Ob zaključku svojega pozdrava pa je čestitala tudi Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju ob priznanju, ki mu ga je poklonil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Drugi del seje je vodil koordinator tehnične skupine za posodobitev  statuta in pravilnika SKGZ-ja Pavel Slamič, ki je skupščini razložil izhodišča za razpravo o statutarnih spremembah. Med novimi vodili je utemeljil »da si SKGZ prizadeva za uveljavljanje/ustanovitev skupne, demokratične in pluralistične organizacije Slovencev v Italiji na temelju čim širšega konsenza v slovenski narodnostni skupnosti«. Na drugem mestu je izpostavil potrebo, da se vlogo članov posameznikov primerno ovrednoti in nadgradi s specifičnimi vsebinami in z imenovanjem pokrajinskih referentov. Beseda je tekla tudi o potrebi po posodobitvi organigrama organizacije, pri čemer naj bi prišlo do novih kolegialnih organov, na primer predsedstvo, ki naj ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, trije pokrajinski predsedniki in predsednik Deželnega sveta SKGZ-ja. Razmisleka je bila deležna tudi institucionalizirana vloga deželnega tajnika ali direktorja, ki bi razbremenilo predsednika neposredne operativno koordinacijske vloge in preneslo težišče delovanja na predstavniška in usmeritvena pooblastila. Ob zaključku je Slamič izpostavil predlog, da se v statutu omeji število možnih predsedniških mandatov.

Po razčlenjeni razpravi so člani Deželnega sveta podali svoje načelno mnenje o posameznih izhodiščih z glasovanjem. Vsi predlogi so bili večinsko sprejeti in se bodo v naslednjih mesecih pretvorili v definirane sklepe o spremembi temeljne listine SKGZ-ja.

Ob zaključku Deželnega sveta je iz diskusije in poglobitev izšla predvsem potreba, da se sodelovanje med krovnima organizacijama še dodatno ojači in nadgradi, morda tudi z organom, ki bi lahko formalno implementiral skupno delo obeh predsednikov. V tem smislu bo seveda potrebno čim plodnejše dogovarjanje in določanje skupnih imenovalcev, ki jih gotovo ni malo.