Delovanje SKGZ in srečanje s taborniki RMV

Ureditev Stadiona 1. maja pri Sv. Ivanu ostaja prioritetni cilj Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Potencialna finančna osnova za gradbeni poseg izvira iz neuporabljenih sredstev s strani javnih uprav v okviru zaščitnega zakona 38/2001. Dosedanji usklajevalni sestanki z drugimi subjekti v manjšini so bili spodbudni, saj se je okoli projekta ustvarilo načelno soglasje. Okvirni načrt, ki ga je pripravila delovna skupina, je sprejemljiv za vse zainteresirane, potreben pa je še dogovor okrog vprašanja lastništva. SKGZ si že od njegovega nastanka prizadeva za obstoj tega pomembnega športnega centra v Trstu, v konstruktivnem duhu za dobro celotne skupnosti pa se ji zdi nujno, da razmisli o njegovi prihodnosti v čim širši zasnovi. Prvenstveni cilj SKGZ-ja je sicer, da postane stadion center, ki je prvotno namenjen slovenskim društvom in dijakom slovenskih višjih srednjih šol. Komercialna dejavnost, ki bo zaživela na stadionu pa bo omogočila vzdrževalnje objekta. O reformi financiranja, ki bi morala vnesti določene meritokratske novosti, se v naši skupnosti govori že dalj časa. SKGZ in SSO sta se večkrat srečali z odbornikom Torrentijem in primarnimi organizacijami. Pred kratkim sta tudi ustanovili štiričlansko komisijo, ki ima nalogo pripraviti predlog kriterijev po katerih bo ovrednoteno delo posameznih članic, pri čemer predstavljajo oporo dragocene sugestije primarnih ustanov. SKGZ zastopata v tej komisiji Livio Semolič in Dorica Kresevič. V tem smislu je potrebno preoblikovati sestavo posameznih vsebinskih skupin zato, da bodo čimbolj homogene. Zaradi zahtevnega in občutljivega dela so člani komisije zaprosili še nekaj časa zato, da bo predlog čimbolj popoln. Poleg tega so izpostavili potrebo, da bo dokončni model, ki ga mora odobriti dežela, začel veljati z letom 2018. To bi omogočilo organizacijam načrtovanje večletnega dela in posledično tudi predvidevanje okvirnih rednih finančnih dotacij. Pogoj za uspeh bo pa usklajevanje s pristojnim odborništvov Dežele FJK, s strani katerega je nujno v prvi vrsti doslednejše sklicevanje deželne posvetovalne komisije. V preteklih mesecih se je SKGZ še naprej aktivno ukvarjala z odprtimi vprašanji Slovenskega stalnega gledališča. Veliko dela je bilo usmerjenega v pripravo osnutka novega statuta, ki določa tudi pravila za imenovanja novega upravnega odbora. Trenutno čaka statut na odobritev s strani Dežele FJK, nato pa ga bo moral odbriti tržaški občinski svet. SKGZ je aktivno spremljala tudi nastanek nove sezone, ki jo je še zadnjič pripravil Eduard Miler, ter bila prisotna na razgrnitvi repertoarja, pri čemer ne gre spregledati pomembnih koprodukcij, ki postavljajo SSG v evropski in svetovljanski kontekst odnosno s družbenim okoljem in mestom, kjer SSG deluje. Poleg tega gre spodbudno oceniti uvrstitev koprodukcije z gledališčem Rossetti v spremljevalni program 52. Borštnikovega srečanja, kar dodatno dokazuje, da je SSG solidna kulturna ustanova. Vodstvo SKGZ se je v preteklih dneh srečalo s taborniki Rodu modrega vala, mladinsko organizacijo, ki si dosledno prizadeva za ohranitev in svežino idealov, kot so bratstvo, solidarnost in skupnost. Pogovor se je usmeril ravno v te tematike, pri katerih gre izpostaviti vzajemno podporo v boju proti apatiji posameznikov, ki se čedalje bolj uveljavlja v sodobni družbi. Med srečanjem je tekla beseda tudi o konkretnih izzivih, ki čakajo taborniško organizacijo, od prizadevanj za pridobitev novega kombija do infrastrukturnih težav, od povezovanja s Slovenijo vse do administrativne podpore pri prijavljanju večjih projektov, ki večajo organizaciji ugled, članstvo in dejavnost, pri čemer gre izpostaviti pozitvno izkušnjo projekta »Ne boj se pesmi, s pesmijo naprej!«. RMV je po mnenju SKGZ-ja organizacija, ki si zasluži pohvalo in podporo, saj jo vodijo izključno mladi pod trisedetim letom in se je v zadnjih letih izjemno okrepila še zlasti na Goriškem, tako da bo letos popeljala na tabor skoraj sto mladih. Od danes je dostopna nova posodobljena spletna stran SKGZ. Sodobni načini komunikacije z javnostjo in promocija lastnega delovanja so bistvenega pomena za krovno organizacijo. Na novi spletni strani, poleg novic in vesti, lahko dobijo uporabniki številne informacije o zgodovini SKGZ, njenih ciljih, strukturi in članstvu. Poleg tega so na voljo "deskarjev" zakoni in drugi dokumenti, ki neposredno obravnavajo slovensko narodno skupnost v Italiji. Za novo internetno stran SKGZ je poskrbelo podjetje Dotcom.

Trst, 27. junija 2017