Seja Deželnega sveta SKGZ v Špetru

PRIMORSKI DNEVNIK, 28. oktobra 2009

ŠPETER – Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je predsinočnjim sestal v Špetru, je obravnaval povzetek smernic delovanja v triletnem mandatu 2009 – 2012, ki so bile pripravljene na osnovi nedavnega kongresa organizacije. Predsednik Rudi Pavšič je v uvodnem posegu spomnil na dejstvo, da je bil pretežni del razprave na kongresu usmerjen v potrebo po spremembah oziroma posodabljanju organiziranih oblik delovanja v manjšini. Izrazil je prepričanje, da mora organizacija narediti vse, da bo sposobna zasukov v smeri sodobne manjšinske skupnosti, ki mora znati biti zanimiva tudi za mlajše generacije. Pavšič je nadalje naglasil potrebo po odločnejšem izvajanju zaščitnih norm, kajti če je res, da se zaščita premika prepočasi, je tudi res, da sama manjšina nezadostno izkorišča to, kar zaščita nudi. V tem smislu pričakuje Pavšič večjo dinamičnost tudi od Paritetnega odbora, vendar je v manjšini tudi potrebno opredeliti omizje in skupno doreči, kako zaščito uresničevati. Nadalje je predsednik SKGZ posebej poudaril izobraževanje in kadrovanje, kajti brez strokovnosti in primernih kadrov grozi naši skupnosti nazadovanje. Potrebno pa je tudi premostiti oddaljenost organizacije od mladih ljudi. V smislu poudarjenih potreb je tudi sestavljen novi izvršni odbor organizacije. Pavšič je tudi podprl kongresni sklep o individualnem članstvu v organizaciji, v kar se bo treba angažirati, ker je članstvo posameznikov najbolj neposredna vez med vodstvom in ljudmi na teritoriju. Predsednik SKGZ je v svojem posegu izrekel podporo Primorskemu dnevniku, ki je bil v zadnjem času deležen neprimernih in neodgovornih kritik s strani nekaterih, ki imajo, kot je dejal Pavšič, najmanj razlogov za takšne kritike, saj v ključnih težkih trenutkih časopisa niso nikoli stali v prvi vrsti pri njegovem reševanju. Ob koncu svojega posega pa je izrazil zaskrbljenost zaradi finančne krize, ki jo doživljajo slovenske institucije in pozval vse k gospodarnem upravljanju v mejah danih možnosti, pa četudi to prinaša žrtve. Predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro je orisla pokrajinski program zveze, ki se bo odvijal na dveh ravneh: utrjevanju notranje organiziranosti in povezanosti teritorijev, kar je glede na geografsko razdrobljenost že samo po sebi zahtevno. Poleg tega je še nivo političnega dela in prisotnosti v družbi in javnem življenju. Negrova je zlasti poudarila potrebo po izvajanju zaščitnih zakonov, pomembno pa bo tudi skrbeti za rast in razvoj skupnosti v videmski pokrajini. SKGZ se bo na Videmskem trudila, da bo pri njenem delu v ospredju dialog z vsemi, še posebej s Svetom slovenskih organizacij. Stalne bodo tudi povezave s sosednjo Slovenijo, vsaj enkrat v letu pa se Slovenci videmske pokrajine nameravajo s posebno pobudo predstaviti v Vidmu. O programu za Goriško je govoril pokrajinski predsednik Livio Semolič, ki je izhajal iz rezultatov ankete, ki jo je za SKGZ opravil SLORI. Glede na izražene ocene bo goriška SKGZ posvečala posebno pozornost mlajšim generacijam. Obenem bo nadaljevala po poti aktivnega pristopa do celotne mestne in pokrajinske stvarnosti, vključno z italijansko. Goriška SKGZ bo tudi okrepila sodelovanje z včlanjenimi organizacijami in društvi, angažirala pa se bo tudi pri včlanjevanju posameznikov, ker so sledni poleg kolektivnega članstva organizacij drugi trdni temelj, na katerem naj sloni SKGZ. Aktivno včlanjevanje posameznikov je za zvezo novost, ki terja tudi temu primeren pristop, je dejal Semolič. O posebni pozornosti zveze do mladih je govoril tudi predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja. Cilj, ki si ga zastavlja organizacija na Tržaškem je enostaven in obenem zahteven: privabiti mlajše in razgledane ljudi v krog organizacije. To je za SKGZ na Tržaškem vsekakor prioriteta. Drugi cilj je individualno včlanjevanje, ki po Mermoljevi oceni lahko nudi SKGZ podobo verodostojne, koristne in transparentne organizacije. Individualno članstvo je po mnenju tržaškega predsednika SKGZ bistveno močnejše od kolektivnega. Zato pa je treba vzeti n znanje, da percepcija SKGZ pri ljudeh ni vedno pozitivna, čeprav se na njena vabila odzivajo. Ni jim pa vedno jasno, kaj lahko v takšni organizaciji počnejo. Vsekakor je potrebno ustvariti pozitivno ozračje s pogledom preko kriznih trenutkov, ki bodo usodno privedli do drugače strukturirane manjšine, to pa je tesno povezano s pridobivanjem mlajših ljudi, je dejal Ace Mermolja. O vseh navedenih predlogih in programskih smernicah je stekla razprava, iz katere je izšlo, da se mora organizacija še naknadno poglobiti v posamezna vprašanja in se primerno strukturirati, da bo v prihodnem mandatu zmogla uresničiti zastavljene cilje. V teku razprave se je predsednik, Rudi Pavšič, kot povedano, dotaknil tudi kriznih razmer v katerih se nahajajo nekatere slovenske ustanove, medtem ko so za druge težave na vidiku, posebej, če bo uresničila okleščena postavka državnih prispevkov za manjšino v finančnem zakonu. Pavšič je glede SSG pozitivno ocenil dejstvo, da se je njegovo reševanje, tudi po vztrajnem prizadevanju krovnih organizacij, vzpostavilo na ravni prefekture. Kot nesprejemljivo pa je zavrnil vsakršen morebitni poskus reševanja krize SSG na koži drugih slovenskih ustanov. V razpravi na deželnem svetu je odmeval tudi izid vsedržavnih primarnih volitev za tajnika Demokratske stranke. Rezultat volitev z visoko udeležbo je bil ocenjen kot zelo pozitiven, kajti utrdile so se razmere za okrepitev levosredinske opozicije v državi. Gre za uveljavitev sile, ki je vseskozi naklonjena reševanju manjšinskih vprašanj vprašanj, Pavšič pa je ob tem izrazil željo, da bi Demokratska stranka uspešno ustvarila tudi zavezništvo s silami levice. (an)