SKGZ o neizvajanju zaščitnega zakona

Številni dogodki, ki zaznamujejo politično kroniko odnosov do slovenske narodne skupnosti v Italiji, silijo k razmišljanju, da ali slučajno ne obstaja prefinjena režija, ki cilja k zaustavljanju procesa uvajanja obeh zaščitnih zakonov, se pravi zakona 482/99 o jezikovnih skupnosti in še posebej zakona 38/01 o zaščiti specifično slovenske skupnosti. V tem smislu Slovenska kulturno-gospodarska zveza ne verjame v naključje, da so v rimskih vladnih krogih že pred meseci svarili pred »pretiranim« uvajanjem dvojezičnosti v Čedadu, Gorici in Trstu ter istočasno namigovali, da ne gre izključevati možnosti določenih zakonodajnih korektur zaščitnih norm. To potrjuje nedavna pobuda poslanca Fontaninija, ki je konkretno že predlagal omejevalne posege glede priznavanja slovenske prisotnosti v videmski pokrajini. Pričakovati je, da se v desnici kmalu najde še kdo, ki bo Fontaninijevim predlogom dodal še nove omejitve tudi za Tržaško in Goriško. V tej luči gre gotovo bolje razumeti sistematično bojkotiranje sej paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona s strani nekateri članov iz vrst deželne politične desnice. Tako obnašanje hudo obremenjuje učinkovitost paritetnega odbora, ki bi moral biti motor udejanjanja zaščitnega zakona. SKGZ ocenjuje kot vprašljivo mnenje Državnega sveta, v katerem je paritetnemu odboru pripisana neka malomarnost pri preverjanju slovenske prisotnosti v Čedadu, Miljah in v Trstu. Vprašanje se postavlja zakaj ni bilo mnenje Državnega sveta posredovano pravočasno paritetnemu odboru, ki je bil z zadevo seznanjen šele preko neformalnih virov. Spomin gre tudi na zagotovila predsednika italijanske vlade Berlusconija, ki je v tem smislu najvišjim slovenskim državnim predstavnikom obljubil vladni dekret še pred vstopom Slovenije v EU. Italijanski premier še vedno ni sprejel predstavnikov slovenskih krovnih organizacij, kar je bil prav tako že pred več meseci svečano obljubil predsedniku slovenske vlade Ropu. Gre za vrsto vprašanj in potez, ki jasno kažejo, da zdajšnja vladna garnitura ne namerava začeti procesa uresničitve zaščitnih norm. Tudi tistih ne, ki niso vezane na vladni dekret oziroma na določitev "zaščitenega" ozemlja. SKGZ pričakuje, da bo čimprej prišlo do konkretnih sprememb v sami sestavi paritetnega odbora s ciljem, da bo ta organ lahko deloval s pospešenim ritmom in predvsem v korist udejanjanja zaščitnega zakona. V njem namreč še vedno sedijo nekateri člani, ki so si za edini cilj postavili zaustavitev zakona, kar jasno in glasno oznanjajo tudi medijem. SKGZ se je v zadnjih dneh podrobno seznanila s zaskrbljujočim položajem Slovenskega stalnega gledališča. Položaj ni brezupen, potreben pa je korenit in celovit pristop. Zarisati bo treba vlogo SSG v našem in širšem prostoru ter naravnati vlogo gledališča ob upoštevanju novih časov ter vloge FJK (in z njo slovenske skupnosti) v novih evropskih širitvenih procesih. SKGZ bo predlagala, da bi se o teh problematikah razpravljajo in odločalo na čim širši ravni in ob nujni soudeležbi tako Italije kot Slovenije. V tem smislu je treba izhajati tudi iz temeljite razprave in zaključkov Programske konference, ki je nakazala nekaj smernic za bodočnost naših kulturnih in drugih ustanov. Sedaj je čas, da te smernice začnemo uresničevati. SKGZ pozitivno ocenjuje nedavna obiska pri predsedniku slovenske vlade Antonu Ropu in novem zunanjem ministru Ivu Vajglu. Na obeh srečanjih sta slovenska vladna predstavnika posebej izpostavila vlogo manjšin pri utrjevanju in pospeševanju dobrososedskih odnosov. Pomembno je tudi, da je ministrski predsednik Rop sprejel in podprl predlog Slovenske manjšinske koordinacije glede strategije in zakonske ureditve odnosov med slovenskimi manjšinami in matično domovino.