Pavšič: Dodatni milijonov evrov za manjšino naj se uporabi selektivno

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič se je predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju, slovenskemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, generalni konzulki v Trstu Vlasti Valenčič Pelikan in konzulki Bojani Cipot zahvalil za velik trud, ki so ga vložili z namenom, da italijanska vlada zagotovi dodaten milijon evrov za delovanje slovenske manjšine v Italiji. Zahvala gre tudi senatorjem in poslancem Demokratske stranke, ki so na pobudo senatorke Tamare Blažina predlagali popravek k večnamenskem dekretu. Predsednik SKGZ ugotavlja, da je bila iskrena zavzetost Slovenije in njene vlade bistvena za dosego cilja, ki bo vsaj začasno rešil marsikatero slovensko organizacijo in ustanovo v Italiji pred najhujšim. Istočasno je Pavšič opozoril, da je sedaj potrebno najti sistemsko in trajno rešitev za finansiranje dejavnosti slovenske manjšine. Triletni italijanski proračun predvideva namreč za leto 2011 zmanjšanje dotacij manjšini od petih na tri milijone evrov. Ko bi ostalo pri tem, bi, sicer dragocen, milijon evrov pomenil le začasno krpanje lukenj. Prihodnje leto bi se slovenske organizacije in ustanove Slovencev v Italiji znašle pred breznom, ki bi izničilo ves vloženi trud za letošnji dodaten milijon. SKGZ si bo prizadevala v smeri sistemske rešitve in še nadalje izkoristila vse možne poti za dosego cilja. Ena izmed teh pobud je predlog SKGZ, ki ni naletel na gluha ušesa, da bi se pri predsedstvu italijanske vlade ustvarilo posebno telo, ki bi spremljalo manjšinsko problematiko. Pavšič je ob tem naglasil, da je SKGZ stala bitka za dodatna sredstva veliko truda in vzela vodstvu del moči, ki bi jih lahko usmerili za reševanje »notranjih« problemov. Predsednik Pavšič je izrazil prepričanje SKGZ, da se lahko že ta dodatni milijon evrov uporabi selektivno in ne na osnovi avtomatizmov pri njegovi porazdelitvi. Člani slovenske deželne posvetovalne komisije, v prvi vrsti pa SKGZ in SSO, lahko že sedaj pozitivno odgovorijo na vabilo odbornika Roberta Molinara in naredijo določene premišljene in utemeljene izbire, ki bi presegle delitvene avtomatizme. Gre za pristop, ki ne sme sloneti le na kontingentnih vprašanjih, ampak mora podati srednje in dolgoročno razvojno vizijo manjšine. Potrebno je torej postaviti premišljene in jasne kriterije, kaj danes in v bodoče manjšina dejansko zmore, kaj je za manjšino najbolj koristno. Na teh osnovah pa se lahko že z dodatnim milijonom evrov nekaj premakne. SKGZ je občutljiva na socialne aspekte in torej na konkretne ljudi, ki so zaposleni v slovenskih organizacijah. V seštevku ne gre za majhno število. Prav tako pa je pomembno, koliko je neka organizacija uspešna, kolikšne so njene razvojne perspektive in nenazadnje, če težave izvirajo iz objektivnih potreb ali pa so posledica neposrečenih izbir posameznih subjektov. SKGZ se zaveda, da je potreben za vsako novost pogum. Zveza je pripravljena dajati določene odgovore, čeprav je jasno, da ni vse odvisno le od SKGZ. Sam odbornik za kulturo Molinaro je pri dosedanji porazdelitvi sredstev povzel samostojne odločitve, ki so sicer v njegovi pristojnosti, obenem pa ni vprašal za mnenje krovnih organizacij, ko je Dežela FJK iz lastnega proračuna črtala sredstva, ki naj bi bila na osnovi deželnega zakona namenjena Slovencem. Skratka, SKGZ se zavzema za smotrne kriterije pri porazdeljevanju sredstev in podpor, obenem pa ne namerava zamolčati političnih »čarovnij«. Tako je odbornik Molinaro nedvomno držal besedo, da bo Dežela namenila Slovenskemu stalnemu gledališču isto vsoto za letos kot lani. Treba pa je tudi povedati, da taista vsota sovpada s tisto, ki jo je odbor »odščipnil« postavki za manjšino. Če je torej res, da morajo manjšinske organizacije imeti pogum za določeno prenovo, naj tudi Dežela FJK upošteva dejstvo, da ji daje poseben status in torej več sredstev prav prisotnost slovenske narodne skupnosti.