Seja Izvršnega odbora SKGZ
Po zaslugi poslanke Tamare Blažina je italijanska vlada sistemsko rešila vprašanje financiranja slovenske narodne skupnosti v okviru zaščitnega zakona za triletje 2016-2018. Finančna gotovost za naslednje triletno obdobje pa zahteva tako od deželne uprave, predvsem pa od same manjšine, nadgradnjo zdajšnjega sistema financiranja. To je osrednja misel, ki je izšla iz ponedeljkove seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katero so bile povabljene tudi včlanjene organizacije in ustanove.
Predsednik Rudi Pavšič je deželno vodstvo in predstavnike organizacij seznanil z vsebinami razprave na seji deželne posvetovalne komisije. Glavne teme so bile porazdelitev 10 milijonov evrov za leto 2017 ter predlog odbornika Giannija Torrentija, da bi nadaljevali z uvajanjem reform v primarnih ustanovah, začenši pri založbah.
Udeleženci srečanja so se v glavnem strinjali z okvirnim predlogom o porazdelitvi 10 milijonov evrov, ki ga je predsednik SKGZ že iznesel na seji posvetovalne komisije. Glede na določitev kriterijev pa se je razvila zanimiva razprava, ki jo bodo predstavniki krovne organizacije upoštevali pri nadaljnjih soočanjih znotraj deželne posvetovalne komisije. Povedano je tudi bilo, da morata krovni organizaciji delovati usklajeno in si prevzeti odgovornost za nadgradnjo dosedanjega sistema financiranja. Vsi so se strinjali, da mora naša skupnost ohraniti in ščititi svojo subjektiviteto, zato morajo spremembe kriterijev financiranja nastati na podlagi neke celovite strategije, ki posledično narekuje izbire in usmerja finančne podpore.
V to strategijo je treba vključiti celotno organizirano stvarnost naše narodne skupnosti, kjer mora biti na prvem mestu skrb za jezik, predvsem v mlajših generacijah. Prisotni so bili tudi mnenja, da ni potrebno iskati zunanjih izvedencev, ki bi ocenjevali delo naših organizacij, saj so za to poklicani člani posvetovalne komisije, ki so imenovani na osnovi deželnega zakona za slovensko manjšino. Prav tako je lahko po mnenju SKGZ vprašljivo enačenje porazdelitve sredstev s sistemom, ki velja za večinsko organizirano stvarnost, saj ima slovenska manjšina svoje specifike, ki so pred leti terjale izglasovanje zaščitnega zakona.
»Posebno pozornost bo treba posvetiti uporabi sredstev iz zaščitnega zakona za javne uprave. Težko je namreč sprejeti dejstvo, da v tem poglavju ostaja neuporabljenih več milijonov evrov in da so nekatere javne uprave uporabljale sredstva v namene, ki niso v sozvočju z namembnostjo 8. člena zaščitnega zakona. Če obstaja določena netransparentnost v uporabi dodeljenih finančnih sredstev, kot to ugotavlja pristojni deželni odbornik v intervjuju za Primorski dnevnik, potem gre v prvi vrsti za te primere,« piše v sporočilu SKGZ.
Pavšič bo o vsebinah seje obvestil predsednika Sveta slovenskih organizacij in mu predlagal srečanje med Torrentijem, člani deželne posvetovalne komisije in z vsemi primarnimi organizacijami, da bi se meritorno pogovorili o tako pomembnih tematikah. Ob zaključku seje je Pavšič pozitivno ocenil odprtje razstave fotografa Maria Magajne in slovesnosti ob 100-letnici rojstva Borisa Raceta-Žarka.