V stavbi gorske skupnosti v Špetru bo nastal etnografski muzej in kulturni center za manjšino

Krovni organizaciji Slovenska kulturna gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij naj bi marca pripravili osnutek dejavnosti in načrt upravljanja (tudi kar zadeva finančno kritje stroškov) spodnjih prostorov na špetrskem sedežu Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, kjer naj bi imela sedež etnografski muzej in kulturni center za slovensko manjšino. Do predaje prostorov naj bi prišlo načeloma pred poletjem, dokončna konvencija o upravljanju prostorov pa naj bi bila sad dogovora med Gorsko skupnostjo in njenim komisarjem, Deželo FJK in krovnima organizacijama SKGZ in SSO.
Tako so včeraj sklenili na sestanku v Špetru, ki so se ga udeležili komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, glavna tajnica Teresa Fiscelli in funkcionar Michele Coren ter deželna predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Drago Štoka in pokrajinska predsednika krovnih organizacij Luigia Negro ter Giorgio Banchig. Udeleženci srečanja so se strinjali, da je v dogovarjanje o bodočnosti teh prostorov nujno vključiti tudi Deželo FJK oziroma odbornika Torrentija. Obenem pa so poudarili tudi to, da mora do podpisa konvencije priti čim prej oziroma pred dokončno ukinitvijo gorske skupnosti, oziroma pred ustanovitvijo novega medobčinskega združenja, ki ga predvideva deželna reforma krajevnih uprav. Na srečanju so slovenski predstavniki tudi poudarili, da bi morali upravo oziroma koordinacijo dejavnosti zaupati Inštitutu za slovensko kulturo. Ker gre za javne prostore, pa naj bi bili ti na razpolago tudi krajevnim društvom in organizacijam, seveda pod pogojem, da uporabniki spoštujejo in podpirajo prisotnost ter razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Prostore, kjer naj bi imela sedež etnografski muzej in kulturni center za slovensko manjšino v spodnjem delu sedeža gorske skupnosti so uradno otvorili konec julija leta 2013. Za ureditev novih prostorov je bilo investiranih 400 tisoč evrov iz fonda za razvoj teritorija, ki ga vsako leto zagotavlja 21. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino, 40 tisoč evrov je pa iz lastnih virov investirala gorska skupnost. V zadnjem obdobju pa so dodali še 80 tisoč evrov (vedno iz 21. člena). V glavnem gre za veliko odprto dvorano s premičnimi stenami, ki lahko glede na potrebe ustvarijo večje ali manjše prostore.
Ideja o etnografskem muzeju v središču Nadiških dolin je stara nekaj desetletij. Rodila se že je v obdobju, ko je bil predsednik gorske skupnosti Giuseppe Chiuch. Gradnja sedeža gorske skupnosti, kjer naj bi nastal etnografski muzej se je začela v času, ko je bil predsednik Giuseppe Chiabudini, nadaljevala in končala pa se je pod vodstvom Giuseppeja Firmina Mariniga, medtem ko so bili prostori namenjeni etnografskemu muzeju dolgo let nedokončani. Vloženih je bilo (s strani gorske skupnosti) več prošenj za financiranje etnografskega muzeja. Leta 2009 pa je vodstvo Gorske skupnosti, ki mu je predsedoval Adriano Corsi, odločilo, da se sredstva iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino uporabijo za ureditev teh prostorov. (NM)
(Primorski dnevnik, 13. februarja 2015)