Otvoritev razstave Mario Magajna fotograf

Pred dobrim tednom smo praznovali stoletnico rojstva Maria Magajne (1916 2007), velikega tržaškega fotografa. V različnih sredinah slovenske narodne skupnosti v Italiji je bila večkrat izražena želja po poklonu tej pomembni osebnosti. Ob stoletnici njegovega rojstva se končno uresničujejo večletna prizadevanja: Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Kulturno društvo Bubnič Magajna in Slovenska kulturno-gospodarska zveza so združili moči in si zamislili projekt Magajna 100, ki so ga izvedli s podporo Dežele Furlanije Julijske Krajine, z institucionalno podporo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in s pomočjo sponzorjev Potovalne agencije Aurora, družine vinarjev Parovel in Zadružne kraške banke.
Višek projekta, ki vključuje tudi niz spremljevalnih dogodkov, je razstava Mario Magajna fotograf, poklon velikemu fotoreporterju, ki je ovekovečil polstoletno zgodovino Trsta. Občina Trst je soorganizator dogodka. Odprtje razstave v Palači Gopčević (Ul. Rossini 4, Trst) bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri, možno si jo bo ogledati do 4. decembra vsak delavnik (razen ob ponedeljkih) in praznik od 10. do 19. ure.
Ni pretirano zatrditi, da je Mario Magajna svoje življenje posvetil fotografiji: dokaz za to je izjemno obsežen fotoarhiv kar 300.000 negativov, ki ga hrani Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice. Arhiv je sad neutrudnega dela fotoreporterja Primorskega dnevnika tam je Mario Magajna namreč bil zaposlen od leta 1946 do upokojitve leta 1982, sodelovanje pa je trajalo vse do leta 1993. Magajnov objektiv je ujel ogromno število dogodkov in prireditev v Trstu in okolici, seveda ne samo tistih, ki so zadevali Slovence v Italiji.
Njegovi posnetki so bistveno pripomogli k oblikovanju kolektivnega imaginarija te skupnosti: »Njegov Trst je postal Trst vseh nas«, je o njem zapisal zgodovinar Gorazd Bajc. Je pa tudi res, da velik del tržaškega prebivalstva še ne pozna obsežne fotografske dediščine Maria Magajne in cilj razstave je, poleg poklona, ravno ta: fotografa predstaviti in približati vsem mestnim skupnostim.
Poleg fotografij, ki jih je Magajna posnel v lokalnem kontekstu (predvsem v Trstu, Gorici in Benečiji), a niso zaradi tega nič manj univerzalne, so tudi tiste, ki jih je posnel na popotovanjih po svetu. Še en biser v njegovi fotografski zapuščini. Tu so tudi reportaže, ki jih je napisal in objavil ob povratku, dragocena pričevanja, ki so prinašala novice iz daljnih dežel.
»Za vsako fotografijo, ki jo naredim, vem, da postaja del zgodovine. To je več kot napisati članek. To je nekaj živega, človeka kar prevzame.« Mario Magajna
Kdor bo brskal po Magajnovem fotoarhivu bo našel še marsikaj, npr. portrete slavnih političnih osebnosti, igralk in pevk. Tu so posnetki egiptovskega predsednika Nasserja in indijskega predsednika vlade Nehruja, kamboškega princa Sihanouka in kralja Baldovin ter različnih italijanskih predsednikov. In še številne slike Tita in Jovanke, povezane z zanimivimi anekdotami. Med slavnimi so Josephine Baker, Silvana Mangano, Claudia Cardinale in Wanda Osiris, če omenimo zgolj nekaj imen. O slikah, ki jih je takrat posnel v Franciji, je zapisal: »Lahko bi vam pokazal tudi slike iz Pariza, pa nočem, da bi se zgrozili ob mikroskopskih oblačilih slavnih lepotic.« Bili so namreč drugi časi, Mario Magajna pa je bil gentleman.