Zaključni simpozij Programske konference SKGZ-SSO
Gorica, 8. novembra 2003
Stanka Čuk, Nevenka Pečar, Danilo Sedmak
Da je sociala na zadnjem mestu, sem povedal zadnjič in ponovim tudi danes, je to v pozitivnem smislu. To je simptom ali indikator, da je slovenska manjšina v Italiji dejansko integrirana. To je zelo važno, ker neintegrirane manjšine imajo probleme alkohola, kriminala, posilstva, itd. Ker smo integrirana manjšina, na srečo nimamo tako velikih problemov, kar spet ne pomeni, da smo nedolžni. Preden začnem z branjem poročila, se moram zahvaliti vsem podpornim solidarnostnim in karitativnim društvom, ki so nam posredovala svoje statute in poročila o svojem delovanju. Zahvaliti se moram našim socialnim delavkam v naši deželi, ki delujejo v javnih ustanovah, ker so nam dale svoj prispevek in nakazale probleme, s katerimi se vsakodnevno ukvarjajo. Nazadnje se moramo zahvaliti Milanu Pahorju z zgodovinskega odseka NŠK, ker je posredoval zelo važne podatke iz zgodovine naše sociale na Tržaškem in Goriškem. To smo želeli uvodoma dodati, ker se mi zdi, da zaenkrat nimamo še socialne zgodovine Slovencev. Važno se mi zdi, da te podatke tu preberemo, ker spada v zgodovino primorskih Slovencev.
Uvod
Medtem ko se je v prvi polovici 19. stoletja naš človek končno osvobodil fevdalnega okovja in postal svoboden državljan, se je v istem času pri nas uveljavljal agresivni kapitalizem, ki je imel usodne posledice za naše ljudi, ker je razkrojil našo družbo, kjer je ubogi postal še bolj ubogi, bogat pa bogatejši. Naš človek se je prav kmalu zavedel, da nima kaj pričakovati od mačehovske države Avstrije. Tako smo pri nas v drugi polovici 19. stoletja priča izredni aktivnosti na področju samopomoči. Prvo sredstvo na tem področju je bilo izobraževanje, kar je imelo za rezultat, da smo Slovenci kot narod prav kmalu opravili z nepismenostjo. Druga sredstvo samopomoči pa je bilo ustanavljanje raznih socialnih, kulturnih, gospodarskih in finančnih inštitucij. Prva taka naša znana socialna inštitucija na Tržaškem je bilo Pogrebno društvo na Rocoli, ki je bilo ustanovljeno leta 1864. Sledila so druga pogrebna društva na Vrdeli (1869), v Barkovljah (1872), pri Sv. Magdaleni Zgornji in Spodnji (1877), Bratovščina za pokopavat mrliče v Rojanu (1891), pri Sv. Jakobu (1906), pri Sv. Ivanu (1909), v Škednju (1911), v okoliških vaseh v Borštu, na Kontovelu, v Križu, v Lonjerju in na Proseku. Ni nam znano, da bi bila organsko obdelana in prikazana socialna zgodovina našega naroda, ki bi nam dala jasen odgovor, zakaj vsa ta pogrebna društva, kljub temu mislimo, da gre iskati vzrok za njihovo ustanavljanje prav v revščini naših ljudi, kjer je prevladalo načelo, da ima človek pravico vsaj do dostojnega pogreba. Vendar pogrebna društva niso bila edino sredstvo samopomoči. Zato se istočasno kaj kmalu pojavljajo druga podporna društva. Tako imamo na Tržaškem Delavsko društvo Čebela (1869), Slovensko delavsko podporno društvo (1879), Tržaško podporno in bralno društvo (1881), Splošno delavsko, izobraževalno, pravovarstveno in podporno društvo za Primorsko (1893), Zavod sv. Nikolaja (1898), Zavod sv. Marte (1899), ki se preimenuje v Ekonomsko oskrbovalnico sv. Marte, Dijaška ustanova (1919), Dijaško podporno društvo v Trstu (1904), Družba sv. Rafaela (slovenski oddelek 1904), Organizacija oskrbnic vojnih sirot v Trstu (1916), Odbor za pomoč stradajoči deci v Trstu (1916), Žensko prispevanje za Trst in okolico (1919), Žensko dobrodelno udruženje v Trstu (1922), Podporno društvo Dijaška matica (1923), Splošna hranilnica (1913), ki je imela tudi fond za otroke ubogih, Krekove posojilnice in hranilnice. Istočasno imamo v Gorici Slovensko bralno in podporno društvo (1882), Podporno društvo (1894), Narodni sklad (1902), Delavsko podporno društvo (1902), Slovensko sirotišče (1905), Dijaška kuhinja (1907), Slovenski odsek pomožnega društva Rdeči križ (1914), Okrajni odbor za begunce (1918), Zbor svečenikov sv. Pavla (delno 1899). Na tem mestu se ne moremo spuščati v podrobno analizo delovanja teh društev, čeprav bi bilo zanimivo in tudi potrebno, ker bi to pomenilo obogatitev splošne in socialne zgodovine našega naroda. Hoteli smo le seznaniti, kako so bili naši predniki tudi na tem področju zavedni, kako so se spoprijeli z revščino naših ljudi in jim skušali pomagati iz solidarnosti ali v imenu krščanske pietete. (Krek) Skupno je bilo teh društev v Trstu in v Gorici 25. Fašizem je tudi ta karitativna društva ukinil ali jim onemogočil javno delovanje.
Slovenska manjšina
V vseh povojnih letih se je govorilo malo ali nič o socialnih vprašanjih in o socialni politiki manjšine. To pa ne pomeni, da se na tem področju ni delalo. Takoj po vojni se je začelo z obnovo dobrodelnih in karikativnih društev. Seznam društev, ki ga prilagamo, dokazuje zavestnost in zavzetost naših ljudi za socialna vprašanja naše manjšine, kljub temu da je bila socialna politika prepuščena dobri volji posameznikov in raznim dobrodelnim in solidarnostnim društvom, ki so svojo skrb in delovanje posvetila otrokom, mladim, starejšim in revnejšim pripadnikom naše skupnosti. Izjema je bila skrb, ki se je posvečala predvsem vojnim invalidom in družinam umrlih in padlih udeležencev NOB. Zadnjih 25 let pa se posveča veliko pozornost vsem invalidom, predvsem pa otrokom in mladostnikom, ki so člani naše skupnosti. Ta dejavnost, ko gre za društva in združenja, ter delo, ko gre za zadruge in socialna podjetja, se je dobro ukoreninilo v miselnost potreb naše skupnosti, resnici na ljubo pa ni bilo to delo še sprejeto kot priznano področje našega organiziranega delovanja. Že omenjeni seznam društev in organizacij, ki delujejo v sklopu naše manjšine, potrjuje zgornjo trditev. Ob pregledu dejavnosti teh društev so izredno zanimivi cilji, ki jih omenjena društva zasledujejo. V njihovem delovanju ne gre le za krepitev narodne zavesti ali skrbi za mladino ali starejše, ampak za veliko več. Tako društvo krvodajalcev iz Sovodenj poudarja, da »solidarnost ne pozna meja in se ne ozira na raso, vero ali jezik«. Že pri branju posameznih društvenih statutov ugotavljamo, kako je vsebina izraz širine razmišljanja pripadnikov manjšine, kar nas navdaja s ponosom, ker gre vedno za našo manjšino, čeprav malo poznano.
Kaj delajo naša društva
Mogoče najboljši odgovor bi bil: VSE. Delo na skrbstveno-socialnem področju je namenjeno vsem pripadnikom naše skupnosti, kar pomeni od novorojenčka do starostnika in terminalnega bolnika. Velik del skrbi gre otrokom, njihovi vzgoji, izobraževanju mladine, prostemu času, posebnim programom za invalide in za ljudi s posebnimi potrebami, boju proti emarginaciji šibkejših in starejših oseb. Društva slonijo pretežno na prostovoljnem delu in zaobjemajo veliko število pripadnikov naše manjišine, čeprav gre tu podčrtati ugotovitev, da mnogo Slovencev sodeluje z italijanskimi prostovoljnimi organizacijami. Istočasno pa moramo poudariti, da srečamo v italijanskih ustanovah in domovih naše ljudi, ker pač zaenkrat imamo v našem mestu samo en dom za starostnike (zgleda, da bomo dobili v bljižnji prihodnosti še druga dva), kar potrjuje zgornjo misel, da se je vprašanju socialnih potreb naših ljudi posvečalo premalo pozornosti. Slovenski starostnik, ki je zaradi svoje nepokretnosti prisiljen živeti v italijanski ustanovi, je kot najboljša veja odsekana od domače jablane. Starostnik je tako prisiljen, da se odreče delu svojega notranjega bogastva in nemalokrat mora živeti v tujem, če ne celo sovražnem okolju. Do pred kratkim je to veljalo tudi za mlade invalide, ker niso imeli prostora v naši organiziranosti in so bili njihova vzgoja, njihova bodočnost, reševanje njihovih problemov in sočasno družinskih problemov dejansko zaupani posameznikom in redkim organizacijam, ki so na tem področju izvedle res pionirsko delo. V našem mestu ostarelo prebivalstvo zajema 26% celotnega prebivalstva t.j. 55.000 ljudi. Imamo 88 privatnih polifunkcionalnih domov, ki skrbijo za 1.800 ostarelih oseb in 12 javnih domov, ki skrbijo za 1.100 ostarelih oseb.. Glede na to, da se prebivalstvo vedno bolj stara in da to število stalno narašča, so lokalne oblasti v skrbeh in se v zadnjih letih posveča veliko sredstev oskrbi doma. Tako se polagoma tržaški trend, ki je poznan kot beg v institucije, obrača proti domu. V zadnjem času smo na tem področju dosegli že prve uspehe, celo priznanje za kvalitetno oskrbo na dom (ISO 9000). Člani slovenske manjšine se ne radi zatekajo v javne institucije, rajši se doma zdravijo ali doma preživljajo svoja zadnja leta življenja, zato bi bil projekt OSKRBA NA DOM za našo manjšino zanimiv. Lahko bi ga dobro izkoristili, ker poleg oskrbe nudi tudi finančno pomoč družini, ki doma skrbi za svojega družinskega člana. Vendar, ko govorimo o negi doma in usmerjenosti ali miselnosti starejših pripadnikov naše skupnosti, ne moremo mimo ugotovitve, da se kulturna vsebina naše družine v mestu in na podeželju radikalno spreminja. Zato tudi pri nas pridejo bolj v poštev ostale oblike nege doma, ki nudijo pomoč, vendar ne celodnevno in niti vsakodnevno, kar navadno ne rešuje problema nepokretne osebe in njene družine. Danes naša društva pokrivajo vsa štiri področja sociale: socialno skrbstvo, socialno varstvo, socialno delo in socialno podjetništvo.
Slovenske socialne delavke
Pregled socialnega delovanja v korist naše manjšine bi bil nepopoln, če ne bi spregovorili tudi o delovanju naših socialnih delavk, ki so vključene v lokalne javne ustanove, predvsem v okviru občinskih uprav. Čeprav delujejo v korist celotne občinske populacije, je njihov doprinos v korist naših ljudi pomemben, ker je zelo pester in je blizu našim ljudem. Zato ne more naše poročilo mimo njihovega delovanja. Njihovo socialno delo v korist občanov obsega: podporo družini, skrbstvene posege, prispevke za rojstvo otrok, oskrbo in nego doma, delovne štipendije, individuano-socialne vzgojne posege, ekonomske podpore in posege v korist ostarelih ter delo na področju prizadetih, pri čemer se poslužujejo posebne zakonodaje. Socialne službe postajajo vse bolj pomembne v sodobni družbi: posegajo v samo srce družine, ker rešujejo njihove eksistencialne kakor socialne probleme. Ob tem manjšina ne more pozabiti na razpad Jugoslavije in na ekonomsko krizo, ki je zajela naše ljudi. Ekonomske krize so vedno aktualne, zato lahko razumemo, da je reševanje brezposelnosti naših ljudi ena glavnih skrbi socialnih delavk.
Socialna politika manjšine
Kot člani manjšine se moramo vprašati, kakšni in kateri so socialni problemi naših ljudi in kako naj nanje odgovorimo. Slovenska manjšina v Italiji spada med integrirane manjšine, zato so tudi v njeni sredi prisotni isti ali podobni pojavi kot pri večini: in tu trčimo v staro, klasično, kakor tudi v novo ali sodobno uboštvo. Zato govorimo o ekonomskem uboštvu, o revščini kakor tudi o zanemarjenosti, osamelosti, emarginaciji, brezposelnosti, o zasvojenosti in kriminalu. Če govorimo o socialni politiki naše manjšine, ne moremo mimo vseh kompleksnih in vsakdanjih problemov. Naše družine potrebujejo VARSTVENE USTANOVE, kjer bodo usposobljeni vzgojitelji skrbeli za naše najmlajše. Dobro opremljene jasli zahtevajo specifičen didaktični in metodični prijem. Zato manjšina mora stremeti za tem, da nudi našim zaposlenim družinam čim boljše varstvene ustanove, kjer se bodo njihovi otroci v materinem jeziku in prijetnem vzdušju vsestransko razvijali. Problem ostarelosti v naši sredi: ne moremo mimo dejstva, da so starostniki najprej naša skrb, zato jih ne moremo ignorirati in bo treba v sklopu manjšinske organiziranosti določiti, kakšno vlogo naj bi imel starejši človek. Naše vasi se spreminjajo, vaško življenje izginja, ker se vasi spreminjajo. Družbeni razvoj ni prizanesel naši manjšini. Priča smo novim tipologijam emarginacij in obubožanj, ki izhajajo iz spremembe vaškega življenja in družin, ki izginjajo. Še zlasti se veča osamelost, ki je razvidna predvsem pri ženskem spolu. Nov pojav je osamelost mladih, ki se ne znajo vključiti v manjšinsko ali širše okolje, in jih vodi v samoemarginacijo. Tako se klasični revščini pridružuje socialna revščina, ki se izraža preko osamljenosti in emarginacije. In vendar, ko mislimo na starostnike, govorimo o PROSTEM ČLOVEKOVEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU, ko posameznik nima neposredno vseh tistih družinskih in delovnih dolžnosti, ki so ga izčrpavala celo življenje. Zato bi sedaj kot – prost človek – lahko užival sadove svojega dela. In vendar ni tako. Človek, ki ni več v delovnem procesu, je večkrat emarginiran. Emarginacija in osamljenost pa sta pravzrok vseh starostnih bolezni in nelagodnosti. Zakaj ne bi izkoristili izkušenj teh ljudi? Zakaj ne bi organizirali možnosti, kjer bi se ti ljudje lahko še izkazali, realizirali, izobraževali, uresničili svoje mladostne in življenjske želje? Je to zgolj utopija?
Predlogi
Iz vsega povedanega sledi, da socialni problemi naše skupnosti zahtevajo večjo pozornost tako s strani naših politikov kakor naših krovnih organizacij.
1. ORGANIZACIJA: naša društva delujejo v glavnem samostojno, so samonikla, nihajo med optimizmom in pesimizmom, delujejo na prostovoljni bazi. Vse to je lepo in prav. Današnji sistem pa postavlja določena pravila, ki jih morajo upoštevati tudi karitativna društva, posebno če hočejo prejemati javno podporo. Zato je nujno, da se naša društva držijo teh pravil, se reorganizirajo in vključijo v deželni seznam.
2. KOORDINACIJA: posamezna društva ne morejo slediti vedno novim pravilom, zakonom. Zato bi bilo smiselno povezovanje med društvi, vsaj tistimi s podobnimi cilji in aktivnostmi. Manjšina naj bi ustanovila Koordinacijski urad, ki bi nudil vsem našim društvom administrativno, legalno in birokratsko pomoč, obenem pa jih seznanjal z novostmi na socialnem področju.
3. IZOBRAŽEVANJE PROSTOVOLJCEV: delo na socialnem področju zahteva določeno znanje. Zato moramo misliti na vsakoletne tečaje za prostovoljce v naših društvih.
4. Zahtevati moramo PRISOTNOST SLOVENSKIH SOCIALNIH DELAVK v vseh 35 občinah naše dežele. Le tako bomo pomagali naših najbolj potrebnim ljudem.
5. Manjšina mora priznati DEJAVNOST vseh tipologij socialnih politik kot področje naše organiziranosti, zato mora DEL SVOJIH FINANČNIH SREDSTEV dodeliti sociali.
6. Manjšina mora organizirati nekakšno STROKOVNO INFORMATIVNO OKENCE , kjer bi na najrazličnejše načine in z vsemi sodobnimi komunikacijskimi sredstvi ozaveščali družbo o pravicah oseb s posebnimi potrebami in širili kulturo njihove pravilne integracije v družbo.
7. Posebno skrb naj manjšina posveti POŠOLSKIM DEJAVNOSTIM IN UPORABI PROSTEGA ČAŠA naših otrok in mladostnikov.
8. RAZŠIRITI delovanje Slovenske socio-psihološke službe na Goriško in na Benečijo.
9. Slori naj posveti vrsto raziskav osvetljevanju socialnega stanja naše manjšine, ker zaenkrat ni niti to poročilo uspelo pokazati celotne slike.
10. Predlagamo ustanovitev SLOVENSKE UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA PROSTO ČLOVEKOVO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (za tretje človekovo obdobje) s sedežem v Trstu in posameznimi oddelki v Gorici.
PRILOGA
Seznam društev, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji
Benečija
1) ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV FJK (1968)
Čedad, Ul. IX Agosto 8 – tel. 0432/732-231
Odgovorni: Dante Del Medico
CILJI: organizirati slovenske izseljence iz FJK, njihove družine in potomce z namenom, da se jim pomaga na socialnem, ekonomskem, kulturnem, informativnem in rekreacijskem področju.
Pomoč izseljencem in njihovim družinam ob vrnitvi na dom. Podpora izseljencem in njihovim družinam na področju ohranjanja njihove identitete. Raziskovanja na področju izseljenstva. Iniciative v korist sinov izseljencev. Podpora raznim oblikam združevanja izseljencev. Pomoč priseljencem iz drugih držav.
Gorica
1) DRUŠTVO KRVODAJACEV IZ SOVODENJ (1977)
Kulturno društvo Skala v Gabrjah – tel. 0481/822-043
Predsednik: Branko Černic
CILJI: Solidarnost ne pozna meja, se ne ozira na raso, vero ali jezik. Njen spomin je blagodejen. Zanimanje društva je usmerjeno predvsem v darovanje krvi in pridobivanje novih krvodajalcev. Društvo podpira, tudi z ekonomske strani razna središča tostran in onstran meje, ki se ukvarjajo z mladino s posebnimi potrebami. S temi društvi prireja tudi rekreacijska in solidarnostna srečanja.
2) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV (1982)
Križna ul. 3 – tel. 0481/532-092
Odgovorni: Emil Devetak
CILJI: krepitev narodne zavesti naših ljudi, ohranitev slovenstva, vrednotenje naše kulture, vzdrževanje dobrih odnosov s sorodnimi društvi na obeh straneh meje. Društvo nudi članom možnost uresničevanja medsebojnih srečanj kulturnega, športnega in družabnega značaja v prepričanju, da se zlasti upokojenec ne sme čutiti osamljenega. Zato društvo skrbi vedno ob raznih priložnostih za vse možne dejavnosti. Dejavnosti: mešani pevski zbor, srečanja in nastopi zbora, praznovanja, telovadni krožek, balinarski turnirji, ipd.
3) MARIJINE SESTRE ČUDODELNE SVETINJE Domus Mariae SS. Reginae
Corso Italia 120 – tel. 0481/533-888
Odgovorna: sestra Immakulata Šturman namestnica
CILJI: glavno delo je v Domu počitka, kjer je 14 nepokretnih oseb v oskrbi. Poleg tega nudijo postrežbo na domovih, kar je njihovo prvotno poslanstvo.
4) SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA (1947)
Riva Piazzutta 18 – tel. 0481/530-924
Odgovorni: Martin Kraner
CILJI: karitativna organizacija, ki si prizadeva vrniti človeku njegovo dostojanstvo s tem, da si prizadeva odpraviti revščino in pomagati zapostavljenim. Pomaga trpečim in skuša olajšati njihove bolečine s prijateljskim stikom, z razgovorom in ekonomsko podporo. Pomaga šoloobveznim otrokom pri opravljanju šolskih dolžnosti; ostarelim z nudenjem dnevne pomoči, spremstvo in pomoč pri vsakodnevnih opravkih; družinam v finančni stiski, osamljenim ostarelim osebam, bolnikom, prizadetim osebam, osebam brez stalnega bivališča, zasvojenim z mamili, ipd.
5) SKUPNOST DRUŽINE SONČNICA
Ul. San Giovanni 9 – tel. 0481/536-455
Odgovorni: Miriam Bratina
CILJI: družbeno koristno delovanje na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem, izobraževalnem, informativnem in socialnem področju, pri čemer polaga posebno pozornost na družino kot osnovno družbeno celico. Organizira prireditve, predavanja, razprave, razstave, filmske projekcije, umetniške dejavnosti, tečaje, poučne izlete, športna tekmovanja; izdaja publikacije, priročnike in audiovizuelne pripomočke.
6) ZAVOD SVETE DRUŽINE (bivše Slovensko sirotišče : 1904)
Podružnica Šolskih sester s sedežem v Trstu
Ul. Don Bosco 66 – tel. 0481/545-928
Odgovorni: Kutin Anna sestra Alojzija
CILJI: šolske sestre Sv. Frančiška Kristusa Kralja se požrtvovalno, z veseljem in ljubeznijo posvečajo vzgoji mladine ter opravljajo druge apostolske dejavnosti na cerkvenem, socialnem in kulturnem področju. V zavodu živi skupina starejših oseb, katerim sestre nudijo vsestransko pomoč. V domačem vzdušju jim sestre negovalke krajšajo osamelost in ostarelost.
7) ZVEZA INVALIDOV (1998)
Corso Verdi 51 int. – tel. 0481/531-644
Odgovorni: Stanislav Gergolet
CILJI: poslanstvo zveze je združevanje in varstvo invalidnih oseb vseh kategorij: vojnih, civilnih, delovnih, ne glede na starost, in nudenje strokovne pomoči na osnovi ustrezne zakonodaje za zagotavljanje po zakonu predvidenih pravic. Zveza je močno angažirana na socialnem področju in nudi brezplačno konzulenco in informacije na celotnem skrbstvenem področju. Ima razvito prostovoljno službo, preko katere izvaja oskrbo članstva na domu.
Kanalska dolina
1) SKLAD ZA SLOVENSKO KULTURO PONCE
Via Pontebbana 28 Ukve – tel. 0428/60-266
Odgovorni: Bartaloti Rosi Peter Gerdol
CILJI: ekonomska podpora pri študiju otrok, ki obiskujejo slovenske šole izven Kanalske doline.
2) ŠOLSKE SESTRE ŽABNICE (podružnica Šolskih sester v Trstu)
Via del Duomo 15 – Žabnice tel. 0428/63-030
Odgovorna: provincialka sestra Doroteja Rupnik
CILJI: pomoč otrokom v izvenšolskih dejavnostih (petje, glasba): dvakrat ali trikrat tedensko. Občasna pomoč družinam na domu.
Trst
1) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV (1971)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/360-072
Odgovorna: Gabrovec Marija
CILJI: združevanje slovenskih upokojencev na družabnem in kulturnem področju. Svetovanje na pokojninskem področju.
2) HOSPICE ADRIA-ONLUS
Ul. Mazzini 46/1 – tel. 340/3864-889
Odgovorna: Branka Sulli
CILJI: deluje na področju skrbstva, specifično pri terminalnih hudih bolnikih. Načrtuje pomoč hudo bolnim in to s spoštovanjem njihovega dostojanstva, željà in pravic, ne glede na vero, državljanstvo, narodnost, politično prepričanje in družbeni sloj. Detalonizacija smrti. Izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev. Publikacije in širjenje informativnega materiala. Sodelovanje z javnimi socialno-skrbstvenimi ustanovami.
3) KRUT – KROŽEK ZA KULTURNO-ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE (1977)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/360-072
Odgovorna: Nevenka Pečar
CILJI: s svojim delovanjem hoče obogatiti in popestriti življenje predvsem oseb, ki so dopolnile 40 let. Posebno pozornost gre socialnemu področju, rehabilitacijskemu in zdravstvenemu področju, kulturnemu, izletništvu in počitnikovanju.
4) PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA
Ul. Sv. Frančiška 20
Odgovorni: Branko Jazbec
CILJI: upravljanje finančne imovine in sprejemanje donacij. Povezuje in funkcionalno integrira socialni sektor znotraj SKGZ. Širi kulturo vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih.
5) PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU (1891)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/360-072
Odgovorni: Francesco Kobal
CILJI: dodeljevanje podpor članom ob rojstvih, porokah in smrti v družini. Konzulentna dejavnost na področju zdravstvene preventive, rehabilitacije in socialnega skrbstva. Kulturna in rekreacijska dejavnost.
6) PATRONAT INAC (1970)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/362-901
Odgovorna: Nevenka Pečar
CILJI: varstvena služba za razreševanje socialno-skrbstvenih vprašanj in onih, ki se tičejo problematike svetovanja osebam na delovnem področju.
7) SKUPNOST DRUŽINA OPČINE (1975)
Prosek 381 – tel. 040/225-923
Odgovorni: Vladimir Vremec
CILJI: združevanje prizadetih v družinsko skupnost z namenom, da se izboljšajo njihove življenjske razmere, predvsem z vključevanjem prizadetih v razne pobude.
8) SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
Ul. Ginnastica 72 – tel. 040/573-141
Odgovorna: Sonja Babič
CILJI: omogoča izobraževanje slovenskim otrokom in mladostnikom iz bližnje in daljnje okolice. Pomaga družinam pri vzgoji otrok in mladostnikov. V svojo sredo sprejema otroke iz socialno ogroženih družin in skrbi za integracijo otrok s posebnimi potrebami. Ob jaslih in vrtcu so v domu notranji in zunanji gojenci.
9) STARŠI SKUPAJ (1993)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/228-607
Odgovorni: Milan Lovriha
CILJI: s prostovoljnim delom pomaga osebam s posebnimi potrebami, da bi postale telesno, psihično, družbeno in ekonomsko neodvisne tako, da bi se čimprej vključile v družbeno skupnost.
10) SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA KLUB PRIJATELJSTVA (1947)
Ul. Donizetti 3 – tel. 040/228-174
Odgovorni: Aldo Štefančič
CILJI: katoliška organizacija, ki si prizadeva vrniti človeku dostojanstvo s tem, da si prizadeva odpraviti revščino in pomagati zapostavljenim. Pomaga trpečim in skuša olajšati njihove skrbi s prijateljskim stikom, z razgovorom in materialno pomočjo. Pri Družbi deluje tudi sekcija KLUB PRIJATELJSTVA, ki skrbi za rekreacijo, družabnost in skupinske izlete, v glavnem za starejše člane.
11) SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO (1948)
Ul. Mazzini 46/1 – tel. 040/631-203
Odgovorni: Aljoša Vesel
CILJI: Posebna gmotna pomoč potrebni mladini, predvsem šoloobvezni mladini, a tudi otrokom v vrtcih ter družinam. Društvo ima v oskrbi FLAJBANOV SKLAD, ki nudi podpore univerzitetnim študentom, ki so potrebni in zaslužni.
12) SKLAD MITJA ČUK (1979)
Proseška ul. 131-133 Opčine
Odgovorna: Stanislava Sosič Čuk
CILJI: družbena solidarnost z otroki in drugimi, posebno in prednostno s slovenskimi mladoletniki iz naše dežele FJK, ki živijo v kateremkoli pomanjkanju. V posebnih primerih uresničuje svoj cilj s skrbstvom, svetovanjem, terapevtskimi posegi za doseganje najvišje možne mere osebne avtonomije in dostojanstva na primeru telesnega ali duševnega hendikapa ter ustrezno podporo mladoletnikom, ki živijo v odrinjenosti brez ustreznih kulturnih, družinskih, družbenih in ekonomskih razmer.
Namen: ohranjati, razvijati in gojiti ter bogatiti vzgojo in kulturo. V splošnem utrjevati slovensko kulturo, posebej vzgajati in izobraževati, odpravljati odrinjenost in nelagodje, prizadevati si za kulturno in družbeno vključevanje, za možnost zaposlitve ali delovnega vključevanja, materam in otrokom podporo.
13) VZGOJNO-ZAPOSLITVENI CENTER-CEO-MITJA ČUK
Proseška ul. 131 – Opčine
Odgovorna: Stanislava Sosič Čuk
CILJI: družbena solidarnost, za varstveno integracijo oseb nad 14. letom starosti, ki so fizični invalidi, psihično prizadeti, ki živijo v socialni in družinski pomanjkljivi situaciji, prednostno osebe slovenskega materinega jezika.
Namen: zdravljenje vzrokov za potisnjenost na rob in za življenjsko nelagodje, pospeševanje družbenega vključevanja in iskanja možnosti za delovno ali vsaj zaposlitveno vključevanje. Delovanje socialno in socialno-zdravstveno, vzgojni in izobraževalni prijem, promocija kulture in umetnosti, športa in rekreacije s ciljem k največji možni avtonomiji omenjenih oseb.
14) ŠOLSKE SESTRE SVETEGA FRANČIŠKA KRISTUSA KRALJA
Ul. Delle Docce 34 – tel. 040/567-851
Odgovorna: provincialka sestra Doroteja Rupnik
Podružnice: Boršt 164, tel. 040/281-276
Dolina 99, tel. 040/228-202
CILJI: skrb za ostarele. Pomoč otrokom z učnimi težavami kakor tudi mladini, ki se znajde v življenjskih težavah. Ambulantno zdravstvena oskrba.
15) ZVEZA VOJNIH INVALIDOV (1946)
Ul. Cicerone 8 – tel. 040/360-324
Odgovorni: Nevenka Pečar
CILJI: poslanstvo zveze je združevanje vojnih invalidov NOB, veteranov NOB in njihovih družin. Zagotavljanje uveljavljanja ustrezne zakonodaje in po zakonu predvidenih pravic. Zveza je tudi močno angažirana na socialnem področju, kjer preko prostovoljcev nudi svojemu članstvu skrb in nego. Zveza je solastnik Doma za starostnike TILIA v Ul. Valdirivo 22 v Trstu.
16) ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST (1987)
Ul. Ginnastica 72 – tel. 040/573-142
Podružnica: Ul. Cicerone 8 – tel. 040/360-324
Odgovorni: Branko Jazbec Marija Senica
CILJI: Zadruga hoče z delom zadostiti potrebam slovenskega prebivalstva na socialnem področju. Večji del dejavnosti je razvila v tesnem sodelovanju s slovensko socio-psiho-pedagoško službo na področju integracije z otroki s posebnimi potrebami.
Dvojezična društva
1) VOLOG-VONTARIAT OPČINE-VOLONTARIATO OPICINA
Proseška ul. 29 Opčine – tel. 040/213-420
Odgovorni: Diego Rota Marta Milič
CILJI: delovanje na raznovrstnih področjih, na socialnem in zdravstvenem področju.
2) SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN-NABREŽINA, KRIŽ
GRUPPO VOLONTARI DUINO-AURISINA, SANTA CROCE
Štivan 10/c – tel. 040/299-616
Odgovorni: Sergio Scursatone
CILJI: delovanje na različnih področjih, posebno na zdravstvenem in socialnem v korist ostarelih in prizadetih oseb.
Skladi
1. FLAJBANOV SKLAD
2. SKLAD OTONA BERCETA
3. SKLAD DORČE SARDOČ
4. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ
CILJI: vsi skladi podpirajo finančno našo študirajočo mladino, posebno z vsakoletnim nagrajevanjem njihovih študijskih uspehov.
Igor Gabrovec
Pove, da je bil v delovni skupini v pripravah na konferenco dan predlog, da bi ta seznam objavili in ga porazdelili povsod tam, kjer so okenca za socialne službe. Stvar se mi zdi konkretna, izpeljano je bilo pomembno delo. Tak vademecum bi bil zelo koristen. Ugotavljali smo, da vrednosti socialnih služb se zaveš samo, ko jih rabiš in vsakemu privoščimo, da jih ne bi nihče potreboval.