Zadnja seja Deželnega sveta SKGZ pod vodstvom Ksenije Dobrila

V prostorih AŠKD v Jamljah je v sredo, 5. novembra 2025, potekala seja Deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) – zadnja v mandatu predsednice Ksenije Dobrila, ki se bo zaključil na prihajajočem deželnem kongresu, ki bo v Boljuncu, 29. novembra 2025. Seja je potekala v znamenju prehoda, refleksije in priprave na novo poglavje delovanja krovne organizacije.

V uvodnem delu je predsednica Dobrila predstavila zaključne aktivnosti svojega mandata ter poudarila pomen ohranjanja enotnosti in sodelovanja med članicami SKGZ. Osrednji del zasedanja pa je bil namenjen predstavitvi kandidatke za novo deželno predsednico, Nives Cossutta, ki je z začrtanim programom predstavila svojo vizijo prihodnjega delovanja organizacije. Cossutta je v svojih programskih izhodiščih poudarila, da mora SKGZ ostati »koristna organizacija za našo in širšo skupnost, ki zna povezovati, zastopati in navdihovati.« V ospredje je postavila vrednote, človeški kapital ter narodnostno in svetovljansko zavest kot temelj prihodnje rasti. Med prednostnimi področji delovanja je – v kontinuiteti s predsednico Dobrila – izpostavila politično zastopstvo, manjšinske pravice, jezik, šolstvo, kulturo, gospodarstvo in delo z mladimi. Jasno je poudarila tudi potrebo po pomladitvi vodstvenih organov SKGZ.

V nadaljevanju je predsednik družbe Dom, Igor Tomasetig, poročal o stanju nepremičnin slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Poudaril je, da je trenutna uprava podedovala zelo visoko zadolženost družbe, zaradi česar je bila prisiljena v prodajo več nepremičnin. S premišljenimi prodajami in strokovnim vodenjem je upravi uspelo znatno zmanjšati dolgove do bank, davčne uprave in dobaviteljev. Glede Kulturnega doma v Trstu se še vedno išče ustrezna rešitev, predvsem v sodelovanju z institucionalnimi sogovorniki. »Pri nobeni nepremičninski agenciji ne boste zasledili oglasa za prodajo Kulturnega doma,« je povedal Igor Tomasetig in s tem poudaril, da Kulturni dom v Ul. Petronio v Trstu ni na trgu, temveč, da se zanj iščejo rešitve v smeri prenosa lastništva zgolj med institucionalnimi subjekti.

Iz razprave je izšla ugotovitev, da je izvor krize družbe Dom prvenstveno povzročila zgrešena strategija iz leta 2012, ki je izvedla fuzijo nepremičninskega sklopa z nakupom družbe KB Invest, ob drugih kasnejših neekonomskih investicijah. Člani deželnega sveta so poudarili, da meče to stanje slabo luč na SKGZ in ima resne posledice za celotno narodno skupnost, saj zmanjšuje zaupanje in oslablja institucionalno vlogo krovne organizacije. Novo vodstvo bo zato že v izhodišču soočeno z veliko moralno odgovornostjo in zahtevnim izzivom. Izpostavljeni sta bili dve ključni izhodišči: odgovornost SKGZ, da v prihodnjih mesecih jasno ugotovi odgovorne za neustrezne izbire in ravnanje v preteklosti in se od njih distancira. Drugi korak pa je potreba po preglednejšem in bolj jasnejšem komuniciranjem družbe Dom ter njenega lastnika, Tržaške matice, ki je članica SKGZ. »Krovna organizacija je predstavniški in sindikalni subjekt narodne skupnosti in hkrati servis njenim članom,« je poudarila Ksenija Dobrila. »Ne smemo dopustiti, da kdo naš molk razume kot oblastniško zadržanje. Italijanska politična scena nas uči, da je omejevanje dostopa do informacij eno najučinkovitejših orožij oblasti. Slovenska kulturno-gospodarska zveza si tega ne sme privoščiti. Ko bodo odgovornosti jasno opredeljene, vabim novo vodstvo, naj ne bo tiho in naj s tem potrdi svojo vlogo učinkovitega servisa članom narodne skupnosti, vrednega njihovega zaupanja.«

Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena predstavitvi predloga sprememb statuta SKGZ, ki jih je predstavil Livio Semolič. Predlagane spremembe so zasnovane v luči prihajajočega kongresa in predstavljajo korak k temu, da bi SKGZ postala uradno priznana ustanova v skladu z veljavno zakonodajo.

Zadnja seja Deželnega sveta pod vodstvom Ksenije Dobrila je potekala v umirjenem, a vsebinsko bogatem vzdušju. Potrdila je pomen SKGZ kot povezovalne sile slovenske skupnosti ter poudarila odgovornost, da se z odločnostjo stopi v novo obdobje – brez bremen preteklosti, ki bi lahko ovirala njeno poslanstvo.