
Sredstva iz zaščitnega zakona za pošolski pouk
V neposrednem obdobju po pandemiji je med številnimi pogovori še bolj jasno prišla na dan potreba šol in staršev predvsem nižjih šolskih stopenj, da partnerstvo civilne družbe ponudi šolskemu svetu in družinam učencev in učenk okrepljene dejavnosti pošolskega pouka. Te bi razbremenile družine, same šole ter združenja staršev. Vseskozi je bila prisotna želja po podpori slovenski šoli v meri večje učinkovitosti in ne nazadnje celovitejše ponudbe, ki bi spodbujala družine k vpisu otrok v slovensko šolo.
To potrebo je vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze izneslo ob številnih priložnostih in iz ostankov finančne dotacije zaščitnega zakona je nato Posvetovalna komisija za slovensko manjšino tej dejavnosti dodelila 300.000,00 evrov. Po usklajevanju za oblikovanje razpisa je pristojna deželna služba objavila razpis poleti 2024. Lestvico odobrenih projektov so na spletni strani dežele FJK objavili pred nekaj meseci. Dostopna je na tej povezavi.
Na podlagi vlog je bilo dodeljenih približno 200.000,00 evrov za dejavnosti, ki jih morajo prejemniki sredstev izvajati do 30. septembra 2025 v sodelovanju s šolami, ki so jih navedli v posamezni vlogi. Spletna stran tega poglavja financiranja s strani Dežele FJK, kjer lahko najdete razpis, pravilnik in ostalo dokumentacijo, je dosegljiva na tej povezavi.
Ob novembrski razpravi o porabi dotacije iz zaščitnega zakona pred odobritvijo deželnega finančnega zakona za leto 2025 je Posvetovalna komisija sklenila tudi, da se za naslednje leto razpisa ne objavi. Odločitev je bila namreč, da letošnji prejemniki, ki so navedeni v lestvici, dobijo v redni deželni dotaciji podoben znesek razpisnemu za izvedbo pošolskih dejavnosti. Specifična norma obvezuje taiste prejemnike, da te zneske porabijo tudi v tekočem šolskem letu izključno za pošolski pouk.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža svoje zadovoljstvo ob udejanjenju konkretnih ukrepov za podporo slovenski šoli v Italiji. Partnerstvo med javnimi ustanovami in številnimi sredinami civilne družbe se na podlagi tovrstnih akcij nadgrajuje in ponuja rešitve ne le šolam in ustanovam, ampak tudi številnim družinam, ki so za najmlajše izbrali šolanje in izobraževanje v slovenskem jeziku.