Seja izvršnega odbora SKGZ posvečena pretežno obravnavanju stanja na Goriškem

Zadnja seja izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze je bila tematsko posvečena obravnavi splošnega stanja na Goriškem, s čemer se je zaključil niz treh pokrajinsko tematiziranih sej izvršnega organa SKGZ. Že ob začetku seje se predsednik Rudi Pavšič s trenutkom zbranosti spomnil na preminulega gospodarstvenika in družbenega delavca Egona Krausa. Glavno poročilo je imel nato goriški predsednik zveze Livio Semolič, ki je posebej izpostavil pozitivno konjunkturo, ki je Gorici in Novi Gorici omogočila veliko vidnost na širšem evropskem prizorišču. Posebno pozornost je Semolič posvetil demografskim danostim, ki kažejo, da se populacija slovenske manjšine širi predvsem spričo naraščanja števila mešanih zakonov. To pa pomeni, da se spreminjajo karakteristike članov naše skupnosti, ki so iz etničnega, kulturnega in jezikovnega vidika veliko bolj kompleksni kot v preteklosti. Vse to narekuje nove oprijeme tudi organizacijam slovenske manjšine, ki morajo z novimi argumenti in predvsem s kakovostjo ponudbe nagovarjati mlade pripadnike naše skupnosti in tudi italijanske starše iz mešanih zakonov. Mesto Gorica in pokrajino so v zadnjih letih upravljajo politiki, ki so se opredelili za kulturo sožitja in rezultati so vidni tudi na področju uresničevanja zaščitnega zakona ter samega čezmejnega sodelovanja. „Kljub vsestransko pozitivnemu političnemu vzdušju pa je včasih odziv nas samih, manjšincev, nekoliko hladen“ je ugotavljal Semolič in pri tem izrecno navedel število zaprošenih dvojezičnih osebnih izkaznic in drugih primerov individualnega posluževanja dvojezičnosti, ki so pod pričakovanji. V razpravi, ki je sledila Semoličevemu poročilu, so člani izvršnega odbora SKGZ med drugim izpostavili spremembe na navade posameznikov pri vključevanju v dejavnosti, ki jih ponujajo organizacije, društva in sploh država (npr. šola in na splošno izobraževanje) na obeh straneh meje. Tudi ta proces, ki ga sproži odpravljanje meje, lahko manjšina pozitivno izkoristi. Potrebno bo, da se s tem v zvezi izvede analiza stanja in primerjalna študija, ki naj upošteva podobne situacije v drugih manjšinah na drugih mejah v Evropi. Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v svojem posegu pozitivno ocenil srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Italije Rupla in D'Aleme, med katerim sta bili slovenska in italijanska manjšina postavljeni v ospredje. Obema manjšina je bila priznana vloga pozitivnega dejavnika v odnosih med državama kot tudi vloga spodbujevalca čezmejnega integriranja. Glede paritetnega odbora SKGZ pričakuje, da bo vlada že v kratke imenovala še zadnje člane, nakar bo potrebno evidentirati figuro predsednika ali predsednice, ki naj deluje čimbolj povezovalno in spodbujevalno tako v samem delu odbora kot tudi v odnosu do vlade. V drugi polovici januarja bodo predstavniki SKGZ in SSO v Rimu, kjer bo prišlo do pomembnih sestankov z vladnimi uradi. Kar zadeva odnose s Slovenijo je Pavšič izpostavil pomen konstitutivne seje Sveta za manjšine pri slovenski vladi, ki bo v torek popoldne v Ljubljani. Pričakovati je, da bo Svet za manjšine predstavljal novo priložnost in spodbudo za ustvarjanje novih dinamik sodelovanja med manjšinami in matico, nekako po modelu Slomaka, ki se je izkazala kot učinkovito sredstvo povezovanja in utrjevanja odnosov. SKGZ pozdravlja ustanovitev Inštituta za slovensko kulturo v Benečiji kot močen prispevek k utrjevanju jezika in kulture v zgodovinsko izpostavljenem območju slovenske naseljenosti. Mesec januar bo še kar pester s pobudami. V petek, 19. januarja, bo ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu predstavitev knjige o Aferi TKB, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska s pokroviteljstvom SKGZ. Naslednji petek (26. januarja) popoldne bo v Kulturnem domu v Gorici prvi posvet v sklopu evropskega projekta SAPEVA (nositelj projekta je SKGZ), na katerem bodo nastopali predstavniki raznih manjšin ter politično-institucionalni predstavniki na krajevni, državni in evropski ravni. Mesec se bo zaključil z obiskom slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki bo v torek, 30. januarja, na povabilo Slovenskega kluba v Trstu, kjer bo gost tudi obeh krovnih organizacij.
Oktobra bo v Trstu Slovenski slavistični kongres, ki ga mora manjšina izkoristiti kot priložnost za lastno promocijo v vseslovenskem prostoru. Obenem bo zasedanje visoke kulturne srenje v zamejstvu tudi spodbuda, da se postavi v ospredje vprašanje jezika na narodno (jezikovno in kulturno) mešanem območju. Vprašanju rabe slovenskega jezika v javnosti bo izvršni odbor SKGZ že v kratkem posvetil posebno sejo. Seja izvršnega odbora SKGZ se je zaključila z uradnim imenovanjem Igorja Gabrovca za deželnega tajnika zveze. Gabrovec bo poleg nove funkcije vsekakor ohranil odgovornost pokrajinskega predsednika SKGZ za Tržaško.