Narodne manjšine v novi Evropi

KOPER Posvet Narodne manjšine v novi Evropi v organizaciji Italijanske unije in SKGZ

Manjšini lahko ustvarita pogoje za razvoj čezmejnega območja

Veliko govora je bilo o možnostih manjšin za razvoj čezmejnih območijkroma
KOPER – Včeraj je v sejni dvorani Mestne občine Koper potekal celodnevni študijskih posvet z naslovom Narodne manjšine v novi Evropi. Posvet je v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo z naslovom LEX organizirala Italijanska unija, medtem ko je pri projektu vodilni partner SKGZ. Ravno sodelovanje med manjšinama na čezmejnem območju je bilo v ospredju dopoldanskega dela srečanja, ki pa je bilo glede na obisk številnih uglednih političnih predstavnikov predvsem tudi pomemben politični dogodek.
Osrednji trenutek dopoldneva so bili namreč skoraj poldrugo uro trajajoči pozdravi številnih gostov, ki so izrazili svojo podporo sodelovanju med manjšinama. Koprski podžupan Alberto Scheriani je poudaril umestnost posveta v času, ko se Evropska unija prebija skozi velike težave in je zato biti manjšina še težje kot nekoč in namesto z razvojem skupnosti se je potrebno ukvarjati z njenim preživetjem. Poslanec italijanske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru Furio Radin je spomnil, da je kljub evropskim normativom in predpisom zaščita narodnih manjšin še vedno pristojnost in naloga posameznih držav. Senatorka Tamara Blažina je uvedla temo vloge manjšin v čezmejnem prostoru: ta pridobiva na pomenu ravno po zaslugi omenjenega sodelovanja, ki je v zadnjem desetletju omogočilo številne skupne projekte in pripomoglo k oblikovanju pozitivnejšega pogleda v prihodnost.
O sožitju med manjšinami, ki so ga leta 2010 v Trstu podprli tudi predsedniki Napolitano, Türk in Josipović, je spregovoril tudi Roberto Battelli, poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem Državnem zboru, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka pa je najprej pohvalil dialog med manjšinama, nato pa spomnil, da kljub krizi in evropski zakonodaji ne moremo mimo Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma, ki predstavljata zakonsko podlago za zaščito manjšin. K sreči je tudi v trenutku velike gospodarske in finančne krize pred nekaj dnevi v italijanskem parlamentu prevladala zavest, da so manjšine bogastvo in ni prišlo do napovedanega krčenja finančnih sredstev za leto 2013. Tudi Renzo Codarin je v vlogi predsednika Zveze združenj istrskih, reških in dalmatinskih ezulov podprl skupne načrte.
Generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel in državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar sta poudarila, da je kljub nenehnemu boju za svoj položaj manjšina pomemben segment vsake družbe in ne le strošek, kot se to včasih zdi. Zadnji od uglednih gostov, ki so stopili za mikrofon (prisotni so bili namreč še drugi predstavniki državnih organov in političnih ter družbenih skupin) je bil Staffan de Mistura, podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije. Poudaril je, da je kriza priložnost za skupne projekte, saj so tako želje kot pripravljenost prisotne na obeh straneh. Izhajajoč iz slovenske prakse pa je še omenil predlog zagotovljenega predstavništva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu.
Osrednji gost študijskega dopoldneva je bil italijanski pisatelj in novinar pri časopisu Corriere della sera Gian Antonio Stella. Svoje kratko predavanje je začel pri Herodotu, ki je zapisal, da so Perzijci sebe imeli za najboljše, najbolj pa so cenili svoje bližnje. Tiste, ki so živeli še nekoliko dlje, so cenili nekoliko manj, na narode, ki so živeli najdlje, pa so gledali kot na zveri. Perzijci pa niso edini tako razmišljali: podobno predstavo o drugih so imeli namreč tudi Kitajci in Arabci, celo Evropejci so še v srednjem veku pripovedovali o napol živalskih plemenih, ki bi jih morali naravnost pokončati. Vsaka kultura je torej imela svoje zveri, etnocentrizem pa je bil od nekdaj normalen proces. Nevaren je postajal vsakič, ko je iz njega izhajala dikcija, da je le ena skupnost najboljša.
Sledili so še trije referati predsednika izvršnega odbora Italijanske unije Maurizia Tremula, Oriana Otočana iz Istrske županije in Rudija Pavšiča, predsednika SKGZ. Skupna nit njihovih posegov je bilo stanje manjšin v treh državah, ki še zdaleč ni idealno. Pavšič je na koncu ponovil besede nekdanjega italijanskega predsednika Ciampija, ki je na začetku svojega mandata zatrdil, da se moramo vsi truditi, če želimo ustvariti evropski model sožitja. To se sicer sliši banalno, vendar v praksi še zdaleč ni tako: sodelovanje med manjšinama je novost, ki gre mnogim pripadnikom manjšin in ezulskih združenj še vedno v nos. Počasi pa se le ustvarjajo pogoji za skupno delo, saj je že čas, da ustvarimo vizijo in pogoje za razvoj celotnega čezmejnega območja. (mit)

20.11.2012

Copyright 2012 © DZP doo – PRAE srl – Vse pravice pridržane