Nagovor ob sprejemu pri Predsedniku Republike Slovenije ob Dnevu slovenske kulture
Spoštovani gospod Predsednik, dragi rojaki, Dan slovenske kulture je neločljivo vezan z imenom Franceta Prešerna, kulturne in politične osebnosti, ki je natančno poznala osnove, na katerih lahko zraste moderen narod, ki nosi v sebi državotvorne elemente. Zato je ustvarjal skupen knjižni jezik, opozoril na skupne zgodovinske korenine, na ozemlje in nenazadnje na skupni etos. Danes imamo Slovenci svojo državo, ki je obenem ena izmed držav Evropske unije. Slednja pa je nastala na osnovi etosa političnega Prešerna: na volji po miru, na spravi, v obvezi, da bomo Evropejci reševali skupne probleme v duhu pravnih sistemov in sodelovanja med narodi. Gospod Predsednik, obstajajo torej pogoji, da danes zadihamo, v narodnem smislu, s polnimi pljuči. Kot predstavnik slovenskih manjšin v sosednjih državah moram tu naglasiti, da mnogim še ni dano sproščeno živeti svojega jezikovnega, kulturnega in narodnega življenja. Še obstajajo ovire in krivice. To pa ni le naš, zamejski problem. Mi imamo skupna vprašanja, ki jih delimo z ostalimi Evropejci. Imamo skupne pravice in dolžnosti, predvsem pa imamo skupno obvezo, da ne more biti razlika v jeziku in kulturi breme ali uvrščanje v drugorazredno državljanstvo. Veliko smo naredili, da smo prehodili dolgo in plodno pot, nismo pa uresničili vseh Prešernovih in naših sanj. Brez pretirane duševne napetosti, brez sovraštva in zdravju škodljivih strasti smo tu, da nadaljujemo z delom, saj vemo, da si je potrebno zaslužiti tudi sanje. Bodimo v tem delu skupaj.
Rudi Pavšič