Manjšina tvega, da bo leta 2011 dobila 70% manj prispevkov kot leta 1990

Če bo parlament potrdil finančno usmeritev Berlusconijeve vlade, bo slovenska manjšina leta 2011 izgubila 40 odstotkov sedanjih državnih podpor, kar pomeni, da bi takrat realno dobila 70 odstotkov manj sredstev kot leta 1990. To sta včeraj v Ljubljani slovenskim novinarjem in političnim predstavnikom povedala predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. To je bilo prvič po letu 2000 (takrat je bila v igri parlamentarna usoda zaščitnega zakona), da sta krovni organizaciji v glavnem mestu Slovenije skupaj priredili novinarsko konferenco. Pavšič, ki navadno meri svoje besede in izjave, se je pridružil mnenju nekaterih Slovencev v Italiji, da je »Italija slovenski manjšini napovedala vojno«. Drugače je po njegovem prepričanju težko razumeti serijo koncentričnih napadov, pritiskov in pobud, ki gredo vsi v smer nižanja in brisanja naše prisotnosti. »In to v času, ko smo skupaj pozdravljali odpravo schengenske meje, ko smo skupaj pozdravljali predsedovanje Slovenije EU in ko smo zagotavljali, kako smo vsak dan bolj Evropejci in kako bodo v tem novem stanju manjšine zagotovo imele večje priložnosti,« je poudaril predsednik SKGZ. »Če so to priložnosti, ki se nam odpirajo, bi celo rekel, naj spet pride nekdanja meja,« je dodal Pavšič. Ob tem je spomnil, da predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo še vedno ni podpisal dekreta, »brez katerega se zaščitne norme na ozemlju vidne dvojezičnosti v okviru javnih uprav ne morejo uresničiti«. To se ni zgodilo kljub obljubam, ki so bile dane na srečanju slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in Tonda, niti potem, ko je italijanski zunanji minister Franco Frattini ob srečanju s kolegi iz slovenske vlade obljubil, da bo Tondo čimprej podpisal dekret. Ob tem je Pavšič napovedal, da se bosta novembra s Štoko srečala s Tondom in ga še enkrat pozvala k podpisu dekreta. Pavšič je nato izpostavil zelo negativne posledice, ki bi jih za slovensko šolo v Italiji imela napovedana šolska "reforma", na podlagi katere dvojezični šoli Benečiji grozi celo zaprtje. Prav tako veliko krizo predsednik SKGZ napoveduje Primorskemu dnevniku in manjšinskemu periodičnemu tisku, če bo izvedena napovedana finančna "reforma" italijanskega založniškega zakona. Pod udarom je tudi Benečija, ki bi jo hoteli nekateri zakonsko izločiti od slovenske narodne skupnosti. To je podlo početje, potem ko so ti kraji doživeli emigracijo, rovarjenje paravojaške organizacije Gladio in nenazadnje tudi potres. »Gre za udarec na najšibkejši člen Slovencev v Italiji,« je povedal Pavšič, ki je omenil tudi hude težave v zvezi z dvojezičnimi tablami na novi kraški avtocesti, ki jo bodo v kratkem uradno predali namenu. To res ni Evropa, ki si jo želimo, je zelo grenko pristavil. Na vse to so nam kot neke vrste 'glavno jed' iz Rima postregli še s predlogom o financiranju slovenske manjšine za triletje od 2009 do 2011. Ta predlog, ki ga je rimska vlada poslala v oceno parlamenta, pomeni v omenjenem triletju nižanje finančnih sredstev za manjšinsko organiziranost za 40 odstotkov. Ob tem je predsednik SKGZ dodal, da slovenska skupnost v Italiji že 18 let dobiva enako finančno podporo, kar po njegovih besedah pomeni, da »smo v 18 letih izgubili 30 odstotkov realne vrednosti takratnega prispevka«. Z napovedanim 40-odstotnim znižanjem financiranja manjšine, bi to pomenilo, da bi slovenska manjšina dobila 70 odstotkov manj sredstev kot leta 1990. »To je, kar nam ponuja demokratična Italija, ki je nastala na osvobodilnem gibanju. To nam ponuja ustanovna članica Evropske unije in država, v kateri lojalno živimo, plačujemo davke in v kateri smo kot manjšina vedno in še posebej v zadnjih časih v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški odigrali izredno pomembno vlogo pri povezovanju obeh prostorov, pri utrjevanju sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in Italijo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani povedal še Pavšič. »Teh hudih političnih udarcev in finančnih rezov Slovenci ne moremo in jih ne bomo sprejeli, vendar kot manjšinska skupnost nimamo dovolj moči, da bi nasprotovali načrtom tistih, ki očitno mislijo, da je ta naša skupnost na nek način moteča. Drugače ne razumemo, zakaj nas tako obravnavajo,« je še dejal predsednik SKGZ. Brez stvarne in konkretne pomoči Slovenije je slovenska manjšina na razprodaji in bo izgubila predvsem zaupanje v demokratična načela, kar bi bilo zelo hudo. Štoka se je navezal na mednarodne pogodbe, predvsem pa na Londonski sporazum. Poudaril je, da mora Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije skrbeti za izpolnjevanje določb iz tega sporazuma. Ta med drugim namreč zelo natančno opisuje tudi šolski sistem in po besedah Štoke garantira obstoj slovenskih šol in vidno dvojezičnost povsod na narodno mešanem ozemlju Italije, kjer živi določen odstotek Slovencev. »Kljub temu pa Italija na take dokumente zelo rada pozablja,«, je prepričan predsednik SSO. »To ni samo naša pritožba ampak zadeva mednarodnega sporazuma. Če se bo Italija še naprej delala, kakor da teh mednarodnih sporazumov ni, potem bo naša pot na evropska sodišča. Takrat bomo videli, če bo Italiji vseeno, kaj bo neko evropsko sodišče razsodilo o Londonskem sporazumu, kaj je z zaščitnim zakonom, kaj je s slovensko narodno skupnostjo v Italiji,« je na novinarski konferenci na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa izjavil še Štoka. Predsednika manjšinskih krovnih organizacij zelo skrbijo izjave senatorja desne sredine iz FJK Ferruccia Sara. Slednji je sicer pripravljen pomagati, da bo vlada omilila krčenja finančne podpore Slovencem, ki pa jim očita volilno podporo levosredinski koaliciji. Kot da bi bilo priznavanje manjšinskih pravic odvisno od politično-volilne usmeritve njenih pripadnikov. Štoka in Pavšič sta napovedala skupne politične akcije z Italijansko unijo v Istri, ki ji Rim tudi hoče močno krčiti finančne podpore ter se zahvalila za solidarnost, ki jo je naši manjšini izrekel Narodni svet koroških Slovencev.