Čas je za dialog
Če ne pridejo same, jih sprožimo: polemike namreč. Tokrat je na vrsti teritorialna vojna znotraj manjšine na podlagi populistične ocene, katera pokrajina ima največ in kdo so vodilni v tej ali drugi ustanovi. Ne po logiki opravljenega dela in uspešnosti, a le po kraju rojstva. Res nenavadno.
Začelo se je prve dni januarja, ko smo v Čedadu z govorniškega odra poslušali kritiko o nizkih odstotkih prispevkov za beneško stvarnost. Sedaj pa smo sredi vrtinca o teritorialni nadvladi enega nad drugimi. Pisma uredništvu, mnenja in ocene si bodo sledile in temperatura bo rasla.
Komu to koristi? Morda kakemu posamezniku, ki misli, da bo iztržil kaj več iz malhe zamejskih prispevkov ali ob naslednji volilni preizkušnji? Manjšini gotovo ne. Razdražilo jo bo in nas postavilo ene proti drugim, tokrat ne zaradi nazorskih ali zgodovinskih pogledov, marveč zaradi neke izmišljene konfliktnosti na teritorialni podlagi.
Vsem tistim, ki jim je ta šport po godu, bi jim rada svetovala, naj resno razmislijo o posledicah takega netenja napetosti in to ravno v času, ko se je začel dialog med krovnima in njihovimi članicami. Morda ne brez težav in ovir, sva dala pobudo za skupni sestanek obeh deželnih vodstev in na njem smo se domenili za širše srečanje z vsemi včlanjenimi organizacijami, do katerega je prišlo pred kratkim v Nabrežini.
Medtem sva skupaj s člani obeh vodstev opravila veliko zakulisnega dela. Iskali smo primerne rešitve za določena vprašanja in jih za nekatera tudi našli. Skupna Prešernova proslava v Kanalski dolini je pokazala, kakšno naj bo nadaljnje sodelovanje tamkajšnjih društev, SKS Planika in Don Mario Černe, ki sta se doslej gledala nekoliko po strani. V Terski dolini smo se z domačim društvom dogovorili za sistemsko pomoč, zato da ne bodo ti kraji finančno podhranjeni, kot so bili doslej. V Reziji računamo, da bomo letos odprli muzej rezijanske kulture, ki bo postal središče za večnamensko dejavnost. Z Inštitutom za slovensko kulturo smo se skupaj sestali in se dogovorili, da bomo storili vse, kar je treba, da bo kot osrednja organizacija dobila tisto potrebno pomoč, ki je doslej ni bila deležna.
V teh dneh se bomo pogovorili z vodstvi naših glasbenih šol na Goriškem, da bi prispevali k rešitvi prostorskih in drugih odprtih vprašanj v duhu, ki sta ga na srečanju v Nabrežini izrekli predsednica GM Milena Padovan in predstavnica šole E. Komel Mara Černic, katerima se zahvaljujeva za izražene misli o nujnosti skupnega sodelovanja.
Menimo se o izredni pomoči goriškemu Kulturnemu domu in centru L. Bratuž za nujna vzdrževalna dela; iščeva tudi rešitev za finančne zagate Novega glasa.
Narodna domova v Trstu, Kulturni dom in Stadion 1. maj so v agendi obeh krovnih organizacij in marsikaj se premika v pravo smer. Izreden prispevek za Stadion je bil mogoč, ker so predsednika krovnih, odbornik Torrenti in slovenska deželna svetnika našli skupen jezik v dogovoru, brez nepotrebnih polemik in ne glede, če je nekdo Goričan, drugi pa Tržačan. Prednost smo dali skrbi, da bi v tržaškem mestnem središču nastal večji športno-mladinski center, ki bi ob svetoivanskem Narodnem domu ter ob slovenskih šolah predstavljal utripajoče jedro naše prisotnosti.
Skupaj si prizadevamo za nadgradnjo dobro nastavljenih načrtov in dejavnosti Tržaškega knjižnega središča (obe krovni bosta vstopili v lastništvo kot izraz novega časa). Novi tržaški prefektinji sva izročila spomenico z odprtimi vprašanji, ki naj bi jih obravnavali na rimskem vladnem omizju.
Zdajšnje skupno predstavništvo v dialogu in ob umirjenih tonih išče potrebne rešitve za vprašanja, ki so skupnega interesa za našo narodno skupnost. Konstruktiven je dialog s člani Paritetnega odbora, zlasti z njegovo predsednico Ksenijo Dobrilovo.
Še bi lahko naštevala pobude in načrte, ki so nastali v zadnjih mesecih in za katerimi stojita krovni organizaciji. To je bil duh Nabrežina in škoda, da ga vsi niso zaznali.
Vsem nam je jasno, da naštete in še druge problematike bodo našle ugodno rešitev le pod enim pogojem: da delujemo usklajeno, v dogovoru in brez odvečnih napetosti in novih afer. Pretekla blokovska strategija ni rodila prav veliko sadov.
Ne postavljajmo na kocko vsega dobrega, ki je nastalo. Imejmo odgovorno držo in pustimo za seboj odvečno navlako. Dobrodošle so kritike, vendar prišel je čas za dialog.
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
Walter Bandelj, predsednik SSO