50-letnica goriške Občinske konzulte

GORICA »Prva pisna omemba Gorice takoj označi Slovence kot sestavni del tega prostora. To smo vedno bili, smo danes in želimo ostati tudi v prihodnosti. Tudi zaradi tega je pomembna vloga Konzulte, da upravitelje opozarja na pomanjkljivosti in na spoštovanje zakonskih zahtev, pravic in vljudnostnih dejanj.
To je Konzulta delala v teh petdesetih letih in v tem bo vztrajala tudi v bodočnosti,« je ob včerajšnji 50. obletnici izvolitve prvih članov slovenske občinske konzulte dejal njen sedanji predsednik, Aleš Waltritsch,
in občinsko upravo prosil za več posluha in želje po sodelovanju.

Slovenska občinska konzulta je bila sicer ustanovljena 4. februarja 1974, njeni člani pa izvoljeni šele deset mesecev kasneje, decembra, s sklepom št. 257. »Danes mineva točno 50 let od seje občinskega sveta, na kateri so bili izvoljeni člani prve konzulte, ki se je takrat imenovala Konzulta za probleme mestne etnične manjšine,« je dejal Aleš Waltritsch. »Okrog leta 1970 se je postopoma porajala težnja, da bi bilo umestno
ovrednotiti zgodovinsko, jezikovno in etnično sestavo mesta, « je v svojem nagovoru dejal dolgoletni član in »zgodovinska duša konzulte« Aldo Rupel in opozoril, da pa je bila »zadrega močna«, kot dokazuje dejstvo, da v začetnem poimenovanju ni bilo besede »slovenska«. Zadeve, je še povedal, so se sprva
premikale zelo počasi, naposled pa je do pozitivnih premikov le prišlo, na primer na področju toponomastike.

Konzulta je posvetovalni organ, ki ga predvideva sam statut Občine Gorica v členu 73. Pravico ima, da s podajanjem svojih mnenj občinsko upravo opozarja na primere, za katere meni, da bi utegnili izzvati predsodke ali omejevati njeno svobodno uveljavljanje. Predlogi konzulte, je dejal Waltritsch, lahko obogatijo delovanje občinske uprave, toda pridejo v poštev na podlagi volje trenutnega odbora. »Včasih so bili upoštevani, včasih Konzulta ni bila deležna posluha,« je povedal in poudaril, da je pa v teh 50
letih delovanja organ dosegel marsikaj, na primer postavitev dvojezičnih tabel ob začetku in koncu slovenskih vasi. Pa čeprav »nobene od teh ni v samem mestnem središču, kjer je število slovenskih prebivalcev višje od tistega v vaseh«. Konzulta je bila tudi pobudnik postavitve kipa Simonu Gregorčiču leta 2006, istega leta pa tudi izida knjige ob stoletnici prve slovenske knjižnice v Gorici.

Člani konzulte so tudi opozorili na pomanjkljivost imenovanj ulic in trgov ter obeležij in kipov po Slovencih v mestu, ki jih ni veliko. »Veselimo se seveda skorajšnjega imenovanja oširka pri vodnjaku v mestnem parku Mitji Volčiču in stopnišča Vilmi Brajnik v Štandrežu. Nadaljujmo po tej poti, brez prestanka,« je še pozval Waltritsch in dodal, da bi v središču mesta bilo potrebno postaviti obeležje
Lojzetu Bratužu. Spomnil se je nato tudi publikacije, ki je izšla ob tisočletnici prve omembe Gorice,
in dejal, da je Konzulta v luči Evropske prestolnice kulture predlagala posodobljeni ponatis zemljevida mesta s furlanskimi in slovenskimi toponimi, toda še ni prejela odgovora. Predlagal je tudi, da bi čez dve
leti izšla knjiga ob 50-letnici delovanja Konzulte in opozoril na odsotnost slovenskega jezika na straneh in podstraneh spleta Občine Gorica. »Želimo si več slovenščine v javnosti,« je še dejal Waltritsch in zaključil: »Mi smo tu in smo željni prispevati naš doprinos k razvoju našega mesta. Še posebej v naslednjem letu, ko bomo lahko širši javnosti pokazali večjezično in večkulturno bogastvo Gorice. Računajte na nas, gospod župan«.

Konzulto sestavlja petnajst članov: pet predstavnikov imenuje SKGZ, ravno tako pet je prvotno imenovala ZSKP, po letu 2017 pa SSO, dva predstavnika sta izraz Sindikata slovenske šole, tri pa predlaga občinski svet. V imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze je pozdravil predsednik za Goriško Marino Marsič in izpostavil, da je bilo prehojene poti veliko in mnogo tudi rezultatov, še veliko dela pa ima Konzulta pred sabo. Pozornost je usmeril tudi v prvotno ime konzulte, iz katerega so izbrisali besedo »problemi«. »Želimo biti aktivni, ne pa biti problem,«je dejal Marsič. Za Svet slovenskih organizacij je v imenu deželnega predsednika Walterja Bandlja pozdravila sodelavka Stefania Beretta in podčrtala, kako nam je lahko obstoj konzulte v veliko čast in ponos, saj v drugih občinah te možnosti nimajo.

Župan Rodolfo Ziberna je izrazil željo, da bi se za Slovence v Italiji ne uporabljalo več izraza »manjšina«, temveč da bi to besedo zamenjal izraz »komponenta«. Spregovoril je tudi novogoriški župan Samo Turel
in pohvalil delovanje in aktivnost posvetovalnega organa. »Tako ste aktivni, da vas včasih tudi onkraj meje občudujemo, kje dobite ves ta zagon in energijo,« je dejal. Da je slovenska skupnost veliko bogastvo Gorice, je dejala tudi predsednica občinskega sveta Silvia Paoletti. »Če ima naša dežela avtonomijo, gre zasluga prav manjšinam, «je izpostavil goriški odbornik za jezikovne manjšine Maurizio Negro in poudaril, da so v Gorici jezikovne skupnosti posebno pomembne in jih je treba negovati, saj sta se v preteklosti
že izgubili nemška in judovska jezikovna skupnost. »Avtonomijo in naziv Evropske prestolnica kulture smo dobili prav zaradi te svoje specifičnosti,« je dejal Negro.

V petdesetih letih se je zvrstilo dvanajst različnih konzult, kar pomeni več sto članov. Včeraj so v sklopu obletnice bivšim in sedanjim predsednikom in članom podelili diplome. (Primorski dnevnik, 10.12.2024)