Gorica, Kulturni dom – 28. maja 2022
Predsedniško poročilo
Ksenija Dobrila
Tri leta so minila od zadnjega kongresa, kar je relativno kratka doba. Komaj smo zastavili strukturo akcijskega programa in jo po delovnih skupinah tematsko dodelali, vzpostavili stike na vseh ravneh, že je izbruhnila neslutena zdravstvena kriza in takoj zatem, ko so se nastavljale strategije gospodarskega okrevanja, se je ponovno na evropskem prizorišču, v slovanskem svetu, pojavila vojna, bratomorna vojna. Družba po teh dveh kriznih šokih ni več taka, kot smo jo pred zadnjim kongresnim časom pojmovali. Krizne razmere sicer od vedno označujejo stanje sveta. Pomislimo samo na kratko obdobje tega tisočletja od terorističnega napada na World Trade Center v New Yorku leta 2001, na vojna stanja v Afganistanu, Iraku, Siriji, na neskončno tragedijo palestinskega ljudstva, na finančna krizo, ki je povzročila gospodarski zastoj v svetovnih razsežnostih, ki je pogojevala gospodarska stanja v Evroregiji in pahnila v recesijo mnoge države ter resno še nadalje pogojuje družbene razmere, na Brexit, napad na Kapitol… Ob tem naj omenim globalni pojav migracijskih tokov, ki vplivajo na socialno sliko in politiko, ter na vseprisotno podnebno vprašanje, ki pogojuje ne samo prihodnost človeštva, temveč že sedanji življenjski prostor, s katerim se glavnina držav sicer ukvarja, a ne s korenitimi zavezami in ukrepi.
V tem vrtincu dogajanj je umeščena narodna skupnost Slovencev v Italiji, geopolitično čezmejno naravnana: trdno zasidrana v koreninah poselitvenega ozemlja vzdolž vzhodne italijanske meje in z močnimi vezmi z bližnjo slovensko matično državo. Od povojnega časa smo previharili mnoge dogodke, ki so korenito spremenile in prekvasile njen gospodarski, pravni in družbeno-politični status, zlasti po osamosvojitvi Slovenije. Razgibanost začetka zadnjega tisočletja je našo skupnost dodobra vzvalovalo.Tisočletje se je pričelo v okviru naklonjenega političnega fokusa, ki so ga bile deležne narodne manjšine s strani zakonodaje Sveta Evrope. Ugodna politična konstelacija nam je prinesla zaščitni zakon, ki je sin dve leti starejšega vsedržavnega zakona o zaščiti zgodovinskih narodnih skupnosti; nekaj let kasneje je tudi deželna zakonodaja normirala odnose s slovensko narodno skupnostjo v FJK. V zadnjem dvajsetletju se ta naš obmejni prostor, stičišče slovanskega in latinskega sveta, nekoč prizorišče silovitih konfliktnih dejavnikov, spreminja, še zlasti po širitvi šengenskega območja in rastoče družbene integracije. Razvoj medetničnih odnosov, družbena mobilnost v obdobju gospodarske krize in denataliteta so dejavniki, ki vplivajo na postopno številčno zmanjševanje slovenskega narodnega telesa v Italiji. V ospredje stopa vedno bolj vprašanje percepcije narodne pripadnosti, ki teži v smer večslojne ali hibridne identitete.
V ta kontekst fluidnosti se postavljata vprašanji vloge, ki jo ima civilna organizirana družba v okviru narodne skupnosti, in vloga krovne ali krovnih organizacij.
Od svojega nastanka leta 1954 vse do 90. let je bil status SKGZ precej jasen, saj je prevzel vlogo povezovalnega člena med Italijo in Jugoslavijo in postavil narodno skupnost kot osišče teh odnosov. Nastavitev kulturne in družbene infrastrukture, ki jo je fašizem uničil, razmah družbenega gospodarstva v 70. in 80. letih v koordinaciji SKGZ, sta nudili družbeno osnovo za obstoj in razvoj narodne skupnosti.
V spremenjenih družbeno-ekonomskih pogojih znotraj manjšine same se je vloga krovne organizacije preobrazila v predstavniško obliko, ki je normativno priznana. Iz težišča, ki je bilo pretežno kulturne in gospodarske konsistence, se je poslanstvo krovne organizacije spremenilo v zastopniško institucionalno vlogo, ki je pojmovno najbližja sindikalni vlogi, in sicer zastopanje interesov narodne skupnosti organizirane v civilno družbo: organizaciji, ki ji je zaupana skrb za skupno dobro skupnosti. Če nekoliko poenostavim, lahko trdim, da predstavlja delovno pogodbo ves sklop zaščitne zakonodaje in pogajalski forumi so institucionalna srečanja organov.
Pri ocenjevanju triletnega mandata bom izhajala pravi s te premise, saj je bistvo delovanja SKGZ prav v njeni navezi z organizacijami civilne družbe in v institucionalnih odnosih z upravnimi in političnimi predstavniki v čezmejnem prostoru.
V svojem posegu ne bi rada dolgovezila o opravljenem delu, ker je nekako že povzeto v zapisani sintezi, ki jo imate v mapah. Izpostavila bi nekatere ključne elemente delovanja. Predvsem bi omenila privilegij, da smo preko neposrednih obiskov vseh naših primarnih organizacij in udeležb na občnih zborih ter digitalnih srečanj, ki smo jih s članicami vzdrževali med pandemijo, lahko neposredno spremljali utrip naše stvarnosti. Ta spoznanja smo vtkali v akcijski program, ki ga je skeletno nastavil Slovenski raziskovalni inštitut in smo ga dodelali v delovnih timih izvršnega odbora. Stvarnost stanja naših organizacij smo povezali z vsebinami, ki sem jih pridobila na srečanjih z res številnimi župani tega prostora. Nekatera srečanja smo opravili skupaj s predstavniki SDGZ in KZ ter postavili v ospredje gospodarsko povezovanje teritorija ter pobude, ki jih je pandemija pretrgala in bi jih kazalo v spremenjenih okoliščinah spet obuditi.
In če že teče beseda o gospodarstvu, naj omenim prizadevanja krovnih organizacij na pristojnem gospodarskem ministrstvu in pri Uradu za Slovence v zamejstvu glede programa posegov za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone skupnosti Slovencev v Italiji in v zvezi s specifičnimi vprašanji kohezijskih skladov.
Med dosežke na tem področju bi omenila vzpostavitev pravno-knjigovodske službe, v katero so vključene razne ustanove.
Na Tržaškem so se nadaljevali dosledni stiki z Lokalno akcijsko skupino LAS Kras in z njenim prizadevnim predsednikom.
Napori za ustvarjanje konkretnih perspektiv za gospodarsko rast Benečije so stalnica celotnega mandatnega obdobja. Naj omenim informativna srečanja na temo evropskih projektov, stike s predstavniki Fundacije Poti miru, s Posoškim razvojnim centrom, z Euroservisom, s predstavniki LAS Nediža, z nekaterimi lokalnimi podjetniki in načrtovanja gospodarskega razvoja na področju kulturne in naravne dediščine na Videmskem.
V to razvojno strategijo je umeščeno zvišanje redne letne finančne dotacije Inštitutu za slovensko kulturo.
Pri poglavju jezika in pravnega varstva je transverzalni mejnik na področju jezika Tretja deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine. SKGZ je v svojstvu soorganizatorja spodbujala načrtovanje predvsem na področju vidne dvojezičnosti in implementacije pristojnosti Centralnega urada za slovenski jezik. Kot posebno relevanten in inovativen sklep naj omenim koncept deželne jezikovne politike za slovenščino. Nadejam si, da ne bomo odlašali s časovnico izvajanja.
Omembe so vredne tudi oglaševalske kampanje službe Zajezik, ki so v navezi SKGZ-SSO spodbujale člane skupnosti, naj koristijo vse pravice, ki jim jih priznava zakon št. 38/01 z vidnimi učnki dvojezičnosti v cepilnih centrih.
Na kulturnem področju predstavlja EPK nedvomno enega izmed največjih izzivov za našo narodno skupnost v naslednjem triletju in to ne samo na Goriškem pač pa na vsej deželni in čezmejni ravni. V tem
smislu smo kot SKGZ v tem zadnjem obdobju izpeljali več srečanj s pristojnimi institucionalnimi sogovorniki, predvsem z deželnim odborništvom za kulturo in s celotno strukturo goriškega EZTS. V novonastalem novogoriškem Zavodu smo v dogovoru s SSO imenovali Roberta Frandoliča kot člana upravnega odbora. Na to temo smo imeli več pogovorov tako z goriškim županom Ziberno kot tudi z novogoriškim Miklavičem. Ne pozabimo namreč, da smo Slovenci na Goriškem in seveda tudi v sami Gorici zelo pomembni oblikovalci kulturne dejavnosti, če že ne glavni akterji v tem prostoru. Pomislimo samo na vpliv Kuturnega doma, v zadnjem času pa še vlogo pravega bisera, ki ga predstavlja Trgovski dom, ki bi lahko postal pravi simbol Evropske prestolnice kulture in kjer aktivno delujeta Narodna in študijska knjižnica ter Glasbena matica.
Sledili smo tudi sektorju ljubiteljske kulture ob izhodu iz pandemije. Trodnevni praznik Slofest, ki ga bienalno organizira ZSKD, je septembra lani SKGZ podprla skupaj s SSO. Na kulturnem področju naj omenim še druge nepogrešljive nosilce naše realnosti, in sicer Slovensko stalno gledališče, Kinoatelje, Založništvo tržaškega tiska, KD Ivan Trinko … in še bi lahko naštevali.
Tkanje muzejske mreže je odlika Slovencev na Videmskem. Leta 2021 je bil pravi mejnik, pri katerem je bil SKGZ partner in tudi operativno angažiran operater, projekt Občine Srednje Ikarus, ki je prinesel številne dogodke usmerjene v kulturno in gospodarsko rast predvsem Nadiških dolin, od koder se redno oglaša nepogrešljiv povezovalec Novi Matajur.
Septembra lani je v tržaškem Kulturnem domu SKGZ otvorila razstavo Klavdija Palčiča. Nekdanji predsednik SKGZ nas je zapustil med razstavo. Na tem mestu mu posvečam hvaležen in občuten spomin. V preteklem troletju se je poslovilo veliko drugih podpornikov in soustvarjalcev naše realnosti, od Dimitrija Volčiča do Marina Pečenika in Edvina Švaba, od Mihe Samse do Lojzeta Abrama. Naj nam bodo njihova dejanja v zgled in kažipot za bodočnost.
Aktivno smo se vključili v načrtovanje poselitve Narodnega doma pri Svetem Ivanu, kjer, če ne bo zamud, bo poslopje v začetku leta 2023 odprlo vrata svojim stanovalcem – Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, Oddelku za zgodovino in etnografijo pri NŠK ter domačima društvoma Slavko Škamperle in Marij Kogoj.
Področjema kadrovanja mladih in izobraževanju smo posvetili posebno pozornost. Najprej smo na videmskem sedežu podkrepili kadrovsko zasedbo z novo delovno močjo: pridružil se nam je Ivan Ciccone. V kadrovsko ekipo SKGZ sta nato vstopila še mlada sodelavka Martina Budin in v okviru prostovoljne enoletne civilne službe še Jadran Vecchiet.
Po birokratskih zapletih leta 2020 je Dežela FJK decembra 2021 dokončno namenila letnih 150.000€ Izobraževalnemu konzorciju Slovik, za katerega nosi SKGZ glavne zasluge, da je prišlo do ponovnega zagona njegove dejavnosti, in goriškemu Mladinskemu domu za razvoj izobraževalnega programa za razvoj kadrov, ki sta ga pripravila SKGZ in SSO. Izvedba programa sedaj stopa v živo. V triletnemu programu izobraževanja in delovnih praks je namenjenih 450.000€.
K temu poglavju sodita tudi podpora in sodelovanje z najpomembnejšo mladinsko organizacijo med članicami SKGZ-ja, in sicer s taborniki Rodu modrega vala.
Tudi šolstvu smo v tej mandatni dobi posvetili veliko pozornosti in sicer tako področjem sistemske ureditve kot posameznim sprotnim vprašanjem. Izpostavila bi, da nas je zaskrbela omejena raba slovenskega jezika v šolskem okolju in prostočasnih dejavnostih v času pandemije in didaktike na daljavo. Zato smo v namen podpore šolam za razširitev vzgojne ponudbe na seji posvetovalne komisije pri Deželi FJK novembra 2021 predlagali prvi specifičen zajeten finančni prispevek v višini 200.000€ za okrepitev ponudbe pošolskega pouka.
Spodbudili smo reševanje avtonomije Deželnega urada za slovenske šole na ravni bilateralne obravnave. Na srečanjih z glavno deželno direktorico smo sledili razpletom z dodeljevanjem kadrov in z zapleti v zvezi z razpisi, z deželno odbornico Rosolen smo se nedavno soočili s temo regionalizacije šolstva in kako priti do strukturiranega in definiranega modela trojezičnega šolanja v Kanalski dolini. Za promocijo šolske mreže pa smo stalno ob strani Sindikatu slovenske šole.
Od samega začetka mandata je vodstvo krovne organizacije ciljalo na okrepitev jaslične ponudbe ter ustanovitev sekcij vrtcev za najmlajše. V preteklih dveh letih smo lahko računali na podporo ministrice dr. Helene Jaklitsch. V zadnjih mesecih leta 2021 smo iz Gorice dobili novico, da se obeta širitev razpoložljivosti v občinskih jaslih. Ciljamo še na ustanovitev čezmejnih jasli in hkrati na okrepitev zmogljivosti občinskih jasli v Trstu, ki imajo sedež v Dijaškem domu S. Kosovela. Računali smo tudi na odprtje novih slovenskih občinskih jasli: pri Sv. Ivanu, v Rojanu ali na Proseku.
Novica zadnjih tednov je, da je nova tržaška občinska uprava spregledala sklepe iz prejšnje mandatne dobe in prezrla potrebe slovenskih občanov. Tak odnos občinske uprave ob drugih številnih neizpolnjenih obljubah ostro obsojamo in razumemo kot raznorodovalno potezo.
Pri poglavju sociale naj poudarim predragoceno vlogo Sklada Mitje Čuka in Kruta, ki z vsakodnevnim delom omogočata širšemu številu posameznikov, da so enakopravni del naše skupnosti.
Na področju mladinske dejavnosti moramo izpostaviti izredno vlogo športa. Naš stalni sogovornik je bilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in njegov predani učinkoviti predsednik. SKGZ podpira in sodeluje pri projektu Igre prijateljstva. SKGZ in SSO bosta neposredno podprla tudi projekt v priredbi Športnega združenja Jadran, ko se bosta konec junija v prijateljski tekmi pomerili državni ekipi Slovenije in Italije.
Nadalje velja omeniti dolgoletni načrt prenove Stadiona Prvega maja v Trstu. Dodeljena zajetna sredstva kažejo na veliko pozornost skupnosti, ki izhaja iz prepričanja, da so primarni uporabniki vseh dejavnosti mladi. Na tem poglavju pa žal ne moremo zabeležiti velikega veselja. Zaskrbljeni smo nad zavlačevanjem postopka pridobivanja dovoljenj in začetka del, ki se vleče že v četrto leto. Oba predsednika krovnih organizacij sva se vključila v delovno skupino, ki jo vodi ZSŠDI, in sicer zaradi zastojev izvedbenih načrtov in polemik, ki so nastale v športni sredini in imele velik medijski odmev. Krovni organizaciji podpirata načrt, ki bo v skladu z zahtevami športne sredine in finančnim okvirom.
SKGZ je skupaj z drugimi organizacijami poklicana za varuha identitete in narodnega spomina. V tem kontekstu smo se skupaj s SSO in Odborom za proslavitev bazoviških junakov v zadnjih dveh letih konkretno angažirali za zaključek postopka za pridobitev statusa spomenika kulturnega pomena. Po dobrih dvanajstih letih se je to uresničilo. Želja pa ostaja, da bi spomeniku priznali tudi status državnega pomena.
Na področju identitete je lani zaživel še drugi projekt SKGZ-ja, pri katerem sodelujeta tudi ZSKD in NŠK ter doberdobsko društvo Jezero. Mlada sodelavka na tržaškem sedežu skrbi od leta 2021 za digitalni program, ki povezuje na spletu vsa spominska obeležja, predvsem tiste posvečene padlim v NOB.
V okviru službe Zajezik smo izdelali smernice za ravnanje v primeru vandalskih dejanj ali mazaških akcij. Na tem področju nastopamo tudi kot civilna stranka v postopku proti združenju Casapound, ki je z žaljivimi napisi februarja 2020 pomazala pročelji društva na Opčinah in občinskega gledališča v Boljuncu.
Lansko leto je potekalo tudi v znamenju 30. obletnice samostojnosti slovenske države. V ta namen je SKGZ v sodelovanju z Združenjem Darko Bratina priredila več srečanj. Odmevno 30. obletnico slovenske države v priredbi generalnega konzulata in obeh krovnih organizacij smo praznovali na slovesnosti, ki jo je obiskal tudi predsednik Pahor, na Trgu Evrope v Gorici.
Na področju zastopstva in politične participacije beležimo senčne in sončne plati. Slovensko predstavništvo v sestavi predsednikov krovnih organizacij, senatorke in dveh deželnih svetnikov ni delovalo redno. Morda bi kazalo ta organ na novo definirati z dogovorjenim pravilnikom participacije, ki bi omogočala prisotnost tudi tistih političnih sredin, v katerih se prepoznavajo Slovenci v Italiji in niso predstavljene v deželnem svetu, ter z dogovorjenimi oblikami koordinacije in delovanja.
Na tržaških upravnih volitvah jeseni 2021 smo Slovenci dosegli izjemen uspeh kandidatov na listi Demokratske stranke: Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar so postali naši redni sogovorniki.
Z veliko pozornostjo sledimo predvolinemu dogajanju okoli junijskih krajevnih volitev, saj si nadejamo, da bi prišlo do pozitivnih razpletov in do večje odprtosti do slovenske narodne skupnosti.
V obdobju pandemije smo s ponovno vzpostavitvijo mejnih pregrad konkretno zaznali, kako spregledano je vprašanje manjšin v zaznavni zavesti Evropske Unije. Manjšine potrebujejo priznanje, pravno zaščito, ustrezno izvajanje in predvsem bolj sistematično in učinkovito preverjanje izvajanja manjšinskih pravic v posameznih državah. V želji po večji povezanosti narodnih manjšin in konfrontaciji je SKGZ v preteklem marcu predstavila pristopni predlog v FUEN.
Covid 19 je zopet postavil v ospredje pomembnost sooblikovanja skupnega kulturnega, družbenega in gospodarskega življenja na mejnih območjih ter potrebo po nenehnem dialogu med dvema soživečima avtohtonima skupnostima. Skupaj s SSO in s prijateljem predsednikom Italijanske unije Mauriziom Tremulom ter s poslancem italijanske narodne skupnosti Felicejem Žižo smo v preteklem obdobju nepretrgoma usklajeno nastopali v korist preseganja birokratskih zapletov, ki so se znova in znova pojavljali ob razvoju izrednega zdravstvenega stanja. Veliko je bilo tudi srečanj v okviru skupnih programov, obletnic in dogodkov. Hvala draga Maurizio in Felice tudi za vsa vaša iskrena prizadevanja na institucionalnih srečanjih v Rimu v podporo rešitve vprašanja slovenskega zastopstva v parlamentu ali senatu, ki je za vse nas prioritetne narave.
Na poti sodelovanja z institucionalnimi sogovorniki je bila sorodna krovna organizacija SSO nepogrešljiv sopotnik. Naj se s tega mesta iskreno zahvalim kolegu in prijatelju Walteju Bandlju za nepretrgano tvorno sodelovanje. Skupaj z našimi sodelavci smo za vsako institucionalno srečanje pripravili skupno gradivo z informacijami in pričakovanji. Naj omenim nekatere sestanke namenjene vprašanju političnega parlamentarnega zastopstva. Srečali smo se s predsednico senatne zbornice Mario Alberto Casellati, z ministrico za deželne zadeve Maristello Gelmini in avdicijo v poslanski komisiji za ustavna vprašanja. S skupnimi dokumenti sva se s kolego Walterjem predstavila na vseh rimskih srečanjih, ko sva z državnimi podtajniki in vodjo oddelka za založništvo ter z upravitelji RAI obravnavala vprašanje medijev. Skupna izhodišča sva predstavila na vseh vladnih omizjih in Svetih vlade, v Državnem zboru, usklajene poglede na komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, dogovorjene predloge na posvetovalni komisiji in na paritetnem odboru. Skupni dosje zaobjema dokumente, ki obravnavajo predloge za jezikovno strategijo, za šolska vprašanja, za mladinsko problematiko za gospodarski razvoj, za področje kohezijskih programov … in še bi lahko naštevala. SKGZ in SSO vodita evropski projekt Primis, ki je naravnan k promociji kulturnega turizma. Krovni organizaciji izvajata projekt logotipa oz. branda, ki bo ponazarjal Slovence v Italiji, in nastavljata portal, ki bo zaobjemal predstavitev naše razvejane skupnosti.
Skupaj z ostalimi soakterji sva s kolego Walterjem zavzeto delala na tem, da se je uresničila sanja naših prednikov in se je simbol slovenstva v Trstu se je vrnil v last naše narodne skupnosti. Skupaj smo ustanovili Fundacijo Narodni dom, ki ima poleg predstavnikov krovnih organizacij v upravnem odboru tudi dva visoka predstavnika držav Slovenije in Italije. Naj se s tega mesta zahvalim predsedniku Fundacije Radu Racetu in podpredsedniki Ivu Corvi za uspešno vodenje in usklajevanje kompleksnih dogovorov s Tržaško univerzo, ki so marca letos pripeljali do podpisa listine o prenosu lastništva Narodnega doma v last slovenske narodne skupnosti.
Skladno delovanje ni nekaj samoumevnega, zato ga izpostavljam kot vrednoto naše skupnosti. V naši matični domovini smo pogosto zgroženi opazovalci ostrin razklanosti v družbi in politiki, ki je v našem prostoru nerazumljena. Usklajevanje je zahtevno delo dialoga in aktivnega poslušanja, je nenehen proces in včasih zahtevno prizadevanje. A se izplača, ker gre vedno za skupno dobro. Zato me je čudila medijska pozornost, ko je pred kakšnim letom prišlo do manjših razhajanj pri odločitvah v okviru posvetovalne komisije. A taki so časi, ko je negativni pripetljaj večji katalizator pozornosti od pozitivnih rezultatov.
Pri evalvaciji zadnje mandatne dobe ne gre spregledati dveh pomembnih faktorjev: pojav pandemije ob politični nestabilnosti vladnih zasedb. V Rimu so se zamenjale v tem obdobju tri vlade, v Ljubljani dve. V tem času je prišlo torej do zamenjav institucionalnih sogovornikov, pomislimo tudi, da sta se v tem času zvrstila dva vladna komisarja. Kljub razgibani kompleksnosti časovnega obdobja so si v tem obdobju sledila srečanja na najvišji ravni in SKGZ je lahko sproti potrjevala svojo institucionalno in referenčno vlogo.
V zadnjih treh letih je prišlo do sklica treh vladnih omizij v domeni ministrstva za notranje zadeve, (toliko se jih je v prejšnjih 7 letih), do treh zasedanj Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Dodati gre še: eno bilateralno srečanje Italija-Slovenija, eno bilateralno srečanje Slovenija – Dežela FJK, eno bilateralno srečanje šolskih ministrov, dva skupna obiska Slovencev v Italiji predsednikov Republike Mattarelle in Pahorja. Štirikrat nas je v tem času počastil obisk predsednika Pahorja, enkrat pa obisk predsednika Mattarelle.
Pomenljiva gesta prijateljstva in sprave dveh predsednikov je odjeknila širom po svetu. Zamenjave vlad in pandemija niso vplivale na intenzivnost in kakovost odnosov tudi na ministrski ravni. Vsa ključna vprašanja Slovencev v Italiji so bila v miselnem obzorju zunanjih ministrov Mira Cerarja in Anžeta Logarja ter ministrov za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Česnika in še zlasti Helene Jaklitsch.
Ministrica Helena Jaklitsch je pozorna poznavalka našega prostora. Redno je vzdrževala stike ne samo s krovnima organizacijama, temveč z vsemi našimi sredinami v vseh treh pokrajinah. Posredovala je pri stikih z drugimi vladnimi resorji in bila je pokončna zagovornica zaščitnih ukrepov na rednih stikih z italijanskimi institucionalnimi sogovorniki na državni in lokalni ravni. Za njeno dragoceno podporo se ji tudi s tega prizorišča iskreno zahvaljujem. Prepričana sem, da nas bo novi minister Matej Arčon ravno tako strokovno in predano spremljal ter podpiral v naših prizadevanjih. V imenu SKGZ mu zaželim veliko uspeha pri opravljanju novih zadolžitev v korist slovenskega narodnega telesa, ki živi zunaj državnih meja.
V matični Sloveniji je po aprilskih volitvah nastala nova politična zasedba, z drugačnimi smernicami in programi, ki so verjetno bolj pozorni do družbene solidarnosti ter integracije. Zaupamo, da bo v teh programih našla prostor tudi strategija ustvarjanja skupnega kulturnega prostora tudi v krajih zgodovinske poselitve Slovencev, ki segajo zunaj državnih meja. Verjamemo, da bodo gospodarstvo, šolstvo, kulturno in družbeno življenje Slovencev v Italiji, ohranjanje jezika in njegovega dostojanstva v javnem okolju ter zaščita ustavnih in zakonskih pravic jasno postavljeni na zaznavno področje slovenske vlade.
Naj na tem mestu omenim tudi pomembno vlogo, ki jo je pri vseh navedenih vprašanjih odigrala slovenska diplomacija – veleposlanik Tomaž Kunstelj in konzul Vojko Volk ter pomembno delo slovenske senatorke v Rimu Tatjane Rojc. Vsem tem gresta naša hvaležnost in priznanje.
Vse to raznoliko delovanje je težko našteti ali opisati. Delo Slovenske kulturno-gospodarske zveze ni vedno zaznavno v javnosti v obliki dogodkov ali projektov. Gre marsikdaj za vztrajno iskanje stikov in ustvarjanje odnosov z namenom rešitve raznovrstnih vprašanj, ki jih rešujemo predvsem v smeri povezovanja, razvoja in uveljavljanja slovenske narodne skupnosti v Italiji: tkanje vezi zaupanja. Večkrat je prišlo v preteklem mandatu do trenutkov, ko je bilo operativnih žarišč preveliko in je kadrovska sila naše organizacije temeljila na prešibki operativni osnovi, manjši od skoraj vseh naših primarnih organizacij. Vsekakor smo delovali kontinuirano, zagnano in motivirano. Naj se s tega mesta iskreno in občuteno zahvalim svoji ekipi. Hvala Martin, Livio, Elena, Marino, Ivan. Hvala tudi našima mladima Martini in Jadranu. Pa tudi Dorici, Pavlu, Štefanu, ki so nam večkrat na različne načine priskočili na pomoč. Hvala tudi predsedniškemu kolegiju: Alenki, obema Igorjema, Maji in Luigi, ki so redno sledili delu operativne enote. Ne dvomim, da bi marsikaj lahko naredili bolje ali drugače, težko bi lahko več.
Vodilo je bila vedno velika odgovornost, etičnost in skrb za skupno dobro. In ko sem v nepremičninskem sistemu, ki sicer ni neposredno vezan na delovanje SKGZ, a je slednja moralni skrbnik tega sektorja, zaznala kritičnost, se nisem čutila, da bi se ozrla stran, skomignila z rameni in naprtila krivdo preteklosti. Prepričana sem, da se SKGZ kot predstavniška organizacija lahko legitimira le z zgledom lastne organiziranosti, ki je etično in transparentno naravnana, s kakovostnim dogovorjenim programom, ki ga izvaja kontinuirano in zanesljivo in s suverenim vodenjem institucionalnih odnosov.
Zdravstvena in vojna kriza sta zbegali tudi naše ljudi in našo skupnost. Skrb za zaposlitev, energetska draginja, stiska zaradi vojne vihre, ki ima lahko nesluteno strašne posledice, porajajo negotovost, silijo v individualizem, emotivno jezo, nezaupanje do uprav in vodstev. Mislim, da ni čas za zdrahe, sovražnost, delitve, pravzaprav noben čas ni dober za diskreditacijo in za destruktivno ravnanje. Mladi, ki so uprti v bodočnost in se ravnajo po drugih in drugačnih paradigmah mišljenja, nas ne razumejo. Dajmo prostor zdravi konfrontaciji, dialektiki misli in pluralnosti idej, delu za skupnost in skrbi za skupno dobro. Bodimo bolj POVEZANI, ljudje od nas to pričakujejo. Dajmo možnost naši organizaciji, da se restrukturira v bolj fleksibilen in učinkovit organigram, da se bodo lahko mlajši kadri lažje približali in se odločali za sodelovanje ter prevzeli vodilna mesta. Osmislimo skupnost individualnih članov, ki naj ne bo le masa na seznamu, temveč skupnost različnih profilov izkušenj znanja, ustvarimo priložnosti za nove aktivne oblike participacije. Participacije, ki se poslužuje tudi novih oblik in kanalov komunikacije, ki jih omogoča sodobna tehnologija in jih zahteva novi čas.
Pogled v prihodnost, ZA SKUPNE CILJE: podpora gospodarstvu v smeri razvoja in ustvarjanja priložnosti za mlade generacije. Dajmo skrbeti tako za tiste, ki se odločijo, da ostanejo, kot tudi za tiste, ki se izobražujejo in se preizkušajo v tujini. Omogočimo jim, da se vračajo in vrnejo, ali, da se iz novih nastanitev povezujejo z izvorno skupnostjo. Nagovarjajmo z vsebino posameznike, da se splača in je lepo biti Slovenci v Italiji. Evidentirajmo kadrovske potrebe, ki se kažejo na različnih področjih in s temi podatki informirajmo naše mlade. Prihodnost so naše šole, ki trpijo konkurenco ne samo struktur večinskega naroda, temveč tudi zasebnih zavodov ali šolske ponudbe v Sloveniji. Ustvarimo pogoje za avtonomijo slovenske šole, da ne bo pozabljena lupinica v oceanu masivnega sistema, ki spregleduje njeno specifiko, utrdimo in poskrbimo za razširitev obšolske ponudbe, ki bo podpora in sredstvo utrjevanja slovenskega jezika. In jezik naj bo prioriteta na vseh nivojih: v naših kulturnih, gospodarskih, športnih sredinah. Zagotovimo mu dostojanstvo v javni upravi in prostor tudi v mestnih središčih, naj bo drugi jezik tega našega okolja, ki ga je v stoletjih sobivanja prepojil in sooblikoval s svojo prisotnostjo. Prizadevajmo si, da uveljavimo nov, sodobnejši sistem razporeditve finančnih sredstev iz zaščitnega zakona. Naša prihodnost so Inštitut za slovensko kulturo, Trgovski dom, EPK, Narodni dom v Trstu in Narodni dom pri Sv. Ivanu in številni drugi nepogrešljivi viri življenjske energije naše skupnosti. Napolnimo jih z vsebino, strnimo organizacijsko znanje, saj imamo vedenje in sposobnosti za to. Optimistično zasledujmo uresničljive razvojne strategije, saj so nam dane vse premise in pogoji, da smo kakovostni sooblikovalci prostora, na katerem smo naseljeni. Nimamo izgovorov, da ne bi storili tega kakovostnega preboja in to hitro, povezani, za skupne cilje. Ne odlašajmo.
NOVI ČASI SO ŽE TU.