Nives Cossutta je preteklo soboto prevzela krmilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze od predhodnice Ksenije Dobrila. Tako je odločil 29. kongres krovne organizacije Slovencev v Italiji, ki je potekal v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Kongres ustanove, ki se je zgodil ob zaključku drugega mandata in po sedmih letih predsedovanja Ksenije Dobrila, je uvedla Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Delovni dopoldan se je nadaljeval s podelitvijo priznanj SKGZ zaslužnim članom in članicam. Med organizacijami so plaketo prejeli Slovenski raziskovalni inštitut, Zavod za slovensko izobraževanje, Amatersko športno združenje Jadran in Amatersko kajakaško društvo Šilec, med posamezniki pa Pia Cah, Karlo Devetak, Sonja Klanjšček, Ilde Košuta, Ksenija Majovski in Živka Persi, medtem ko sta odličji za življenjsko delo prejela Dorica Kresevič in Vojko Slavec; posebno zahvalo je ob upokojitvi prejela dolgoletna sodelavka Majda Vrabec.
Zadnje predsedniško poročilo Ksenije Dobrila je podalo obračun celotne sedemletne dobe vodenja organizacije, ki je leta 2024 obeležila svojo 70-letnico. »Moja predsedniška pot je bila zahtevna, a polna zadoščenj in bogatih medosebnih stikov. Moj korak je bil odločen in lahek predvsem zaradi ljudi, ki so me spremljali in mi stali ob strani,« je izjavila upokojena ravnateljica in pedagoginja ter nekdanja predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine. V svojem nagovoru je namignila na viške in pozitivne trenutke predsedovanja: »Nekateri med njimi so preprosto nepozabni. Med najmočnejšimi ostaja 13. julij 2020, ko sta predsednika Mattarella in Pahor s svojo simbolno prisotnostjo v Narodnem domu ob stoletnici njegovega požiga odprla novo poglavje spoštovanja in dialoga,« je izjavila dosedanja predsednica.
Predsednica pa ni spregledala niti negativnih aspektov trenutnega stanja. Dinamike na nepremičninskem področju z novicami zadnjih tednov o tveganjih v zvezi s Kulturnim domom so namreč predmet obravnav tudi SKGZ. »Naša organizacija resda doživlja zapletene trenutke. A ne smemo pozabiti: prebrodili smo v preteklosti že hujše preizkušnje – vedno smo našli pot. Prav iz teh izkušenj črpajmo moč in odpornost. Če želimo ohraniti živost in ugled naše Zveze, moramo stati za lastno organiziranostjo. Predano, iskreno, tvorno, pošteno moramo znova in znova utrjevati temelje zaupanja,« je povedala Ksenija Dobrila.
Pred občutenim aplavzom delegatov in delegatk dodala še: »Verjamem, da imamo vse, kar potrebujemo: sposobne ljudi, vitalno skupnost, ki še vedno verjame v pomen naše organiziranosti. Na nas je, da stopimo prihodnosti naproti odločno, enotno in z jasno zavestjo o naši skupni odgovornosti.«
Kongres SKGZ, ki ga je med slavnostnim delom vodil Ilija Ota in v nadaljevanju predsednica Deželnega sveta organizacije Alenka Florenin ter podpredsednik Igor Kocijančič, so počastili tudi gostje. Na videoposnetku je svoj pozdrav poslala državna sekretarka pri italijanskem notranjem ministrstvu Wanda Ferro, v prisotnosti pa so delegate nagovorili dolinski župan Aleksander Coretti, senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik Marko Pisani, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, predsednik Zveze koroških partizanov Nikolaj Orasche, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul in predsednik tržaškega Vsedržavnega združenja partizanov Italije – ANPI Fabio Vallon.
Po kosilu je malo manj od predvidenih 180 delegatov, ki so predstavljali kolektivne in individualne člane SKGZ, ob prisotnosti notarja Damjana Hledeta izglasovalo nov statut organizacije. Šlo je za korak v smeri priznanja organizacije oz. pravne osebnosti.
Sledila je razprava. Prva se je oglasila edina kandidatka za predsednico, Nives Cossutta. »Sem edina hči rojena v jezikovno mešani družini: mama iz Kanalske doline z nobeno slovensko korenino, oče, železničar, po izvoru iz slovenske kriške ribiške družine. Do leta 1967 smo živeli na Trbižu, oktobra istega leta pa smo se preselili na Opčine, ker je oče trdno želel, da bi obiskovala slovensko šolo,« se je predstavila Cossutta. Za sabo ima sicer bogato kilometrino v ustanovah slovenske narodne skupnosti in na političnem področju. Nekdanja predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev in angažirana v številnih sredinah narodne skupnosti je do upokojitve bila 27 let zaposlena na Univerzi v Trstu. Trenutno je izvoljena predsednica rajonskega sveta Vzhodnega Krasa Občine Trst.
Nives Cossutta ugotavlja, da je SKGZ s svojim človeškim kapitalom in s svojimi notranjimi resursi neobhodno koristna manjšini. »Gre za organizacijo, ki kljub vsem težavam je vedno bila je in bo še sposobna biti kos vsem današnjim izzivom,« je med kongresno razpravo razmišljala kandidatka za predsednico, ter dodala, da »je SKGZ bila in še vedno bo v funkciji interesov slovenske narodne skupnosti, a tudi širše deželne in čezmejne realnosti.«
Podala je tudi jasno vizijo obstoja Slovenske kulturno-gospodarske v skladu z njeno tradicijo, ki izhaja iz NOB: »Smo organizacija, ki se je v svoji zgodovini sklicevala in se danes sklicuje v svoji temeljni ustavi na globoke vrednote: kulture miru in demokratičnega sožitja, solidarnosti med ljudmi in narodi, medkulturnega dialoga, antifašizma, idealov humanizma in spoštovanja laičnih etičnih vrednot, varovanja človekovega dostojanstva, družbene vključenosti, spoštovanja, skrbi za naravo, okolja in trajnostnega razvoja,« je prepričano utemeljila. Prav tako je bila jasna glede smernic prihodnosti: »Smo organizacija, ki si je kot bistveni cilj zastavila razvoj Slovenk in Slovencev, ki živimo v Furlaniji Julijski krajini. Razvoj te skupnosti pa je osnovala na dveh temeljih: na notranjem čim trdnejšem povezovanju in na zunanjem čimbolj učinkovitem vključevanju.« Misel je namenila tudi želji po tvornem sodelovanju celotne civilne družbe Slovencev v Italiji in predlagala, da: »bi se vodstvi obeh krovnih organizacij odločili za obliko skupne koordinacije, ki bi lahko redno določala sprotne prioritete in konkretne posege za reševanje odprtih vprašanj.«
Umirjena, a vsebinsko bogata razprava, je spremljala delegate do volitev. Popoldanski del kongresa se je sklenil z izvolitvijo novega deželnega sveta organizacije, ki ga sestavlja šestdeset članov, nadzornega odbora in razsodišča ter predsednice. Podprlo jo je 145 prisotnih delegatov od skupnih 159 (14 glasovnic je bilo belih).
Kot zadnje dejanje se je Nives Cossutta na odru boljunškega občinskega gledališča zahvalila za izvolitev in od predhodnice, ki je stala ob njej, neposredno prevzela vajeti organizacije.
