Za Gazo, za mir, za človečnost!

Kot del globalnega dogajanja in skupnosti narodov, ki si prizadevajo za mir, se tudi mi pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi – skupaj z našimi članicami, ustanovami in društvi slovenske narodne skupnosti v Italiji – ne moremo in ne smemo obrniti stran od trpljenja ljudi v Gazi. Nismo le Slovenci v Italiji, temveč del širše človeške družine.

Kot pripadniki majhnega naroda, ki je bil nekoč zapisan izginotju, trpko podoživljamo obup palestinskih mater in očetov, prizadene nas trpljenje otrok in starejših, ki v strahu in pomanjkanju čakajo na konec groze. Brezmočno beležimo brezčutnost sveta in se sprašujemo, kako so takšna pošastna genocidna dejanja sploh mogoča pred očmi svetovnega občestva.

Če kot pripadniki svetovne skupnsti dopustimo brezmejnost nasilja, se moramo zavedati, da se s tem odpovedujemo humanosti in sočutju ter pripravljamo pot novemu barbarstvu – distopični prihodnosti, vladavinam totalitarne oblasti, okrutnosti premoči, nadzoru išibkejših in podrejenih članov družbe in pomanjkanju svobode.

Iskreno, prizadeto izražamo globoko solidarnost z nedolžnimi prebivalci Gaze, ki trpijo zaradi vojnega nasilja, pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in negotovosti glede prihodnosti svoje domovine. Nekatere slovenske ustanove v Italiji so se že odzvale na splošno stavko in s tem zgledno pokazale, da je sočutje dejanje, ne le beseda.

Kot skupnost, ki dobro pozna pomen sožitja, dialoga in miru, ne moremo drugega kot glasno zahtevati: takojšnjo ustavitev nasilja, zaščito civilnega prebivalstva in nemoteno humanitarno pomoč. Temeljnega pomena je tudi, da novinarji lahko varno opravljajo svoje delo – v imenu Saše Ota, Mirana Hrovatina in vseh, ki so za resnico v vojnih območjih žrtvovali svojo varnost in življenja.

Verjamemo, da je trajna rešitev mogoča le z medsebojnim spoštovanjem, priznanjem človekovega dostojanstva in s politično voljo za mir. Pridružujemo se glasovom po svetu, ki kličejo k miru, pravičnosti in sočutju – skupaj z uradnim glasom Republike Slovenije in njene predsednice – za Gazo, za Palestino in za človečnost nas vseh.

Kajti če dopustimo, da se bolečina drugih spremeni v le oddaljen odmev, bomo nekega dne spoznali, da smo izgubili ne le njihovo, temveč tudi lastno človeško bit.