Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ

Slovenska kulturna-gospodarska zveza pozdravlja izredno visok državniški trenutek miru in prijateljstva, ki ga je predstavljala dvojna podelitev častne diplome iz prava predsedniku Sergiu Mattarelli in bivšemu predsedniku Borutu Pahorju. Slovesnost na pravni fakulteti tržaške univerze je pomenljiv predvsem, ker se je odvijal v slogu sprejemanja in priznavanja, ne pa zanikanja ali zamolčanja zgodovine. V svojem izvajanju sta predsednika omenila skupno izjavo treh predsednikov iz leta 2010, poročilo mešane komisije, vrnitev Narodnega doma in nenazadnje tudi človeške vtise, ki so ju privedli do spravnega dejanja dvojnega stiska rok v Bazovici leta 2020. Med slovesnostjo je bilo slišati besedo o pravici svobodnega zgodovinskega raziskovanja, navedeni so bili citati Fulvia Tomizze in Borisa Pahorja, o vlogi manjšin kot bistveni element prijateljstva v skupnem evropskem okviru. Ravno ta iskrenost in pripravljenost na dialog s sosedom sta predpogoj za katerokoli spravo ali prijateljstvo in v teh vrednotah se prepoznava tudi SKGZ. Ravno zaradi tega se nam zdijo povsem izven časa polemike tistih skrajnih italijanskih desničarskih krogov, ki so v prejšnjih dneh napadli rimsko občinsko upravo, ki je v svoje potovanje spomina vključila tudi obisk Narodnega doma in poklon spomeniku bazoviškim junakom. Z isto iskrenostjo poudarjamo veliko izgubljeno možnost, da je bilo rimskim dijakinjam in dijakom onemogočeno spoznati tudi naša kraja spomina, ki ne zanikata nobene druge temne strani zgodovine in drugih trpljenj. Obisk Narodnega doma in bazovske gmajne bi predstavljal priložnost poglobitve v tiste vrednote sožitja, dialoga, demokratične konfrontacije in strpnosti, ki so osišče Evropske Unije, v katerem se prepoznata tako Italija kot Slovenija. Prepričani pa smo, da je potrebno vztrajati na skupni poti soočanja: z rimsko in drugimi občinskimi upravami, z ezulskimi združenji, ki negujejo svoj spomin a so istočasno pripravljeni prisluhniti spominu soseda in ga spoštovati, z vsemi subjekti, ki doživljajo zgodovino in trpljenje kot priložnost za gradnjo prepotrebnega miru danes in ne za netenje novih konfliktov. Odločno pa se bomo zoperstavili vsem tistim, ki načrtno netijo spore in sovraštvo za ozkogledno politično korist, ob podcenjevanju ali celo zanikanju gorja, ki ga je fašizem povzročil Slovencem in celotnemu prostoru.  S konkretnimi dejanji bomo vztrajali na tej poti, v prepričanju, da stopajo z nami mnogi sopotniki in predvsem velika večina tu živečega prebivalstva.