»EPK je priložnost za manjšino«

Predsednica Republike Slovenije-Pred petkovim obiskom v Rimu, kjer se bo sestala s Sergiom Mattarello, je Nataša Pirc Musar sprejela predstavništvo Slovencev v Italiji. Poudarek tudi na spravi med državama ter zajamčenem zastopstvu v parlamentu in deželnem svetu FJK

Slovenija bo na predsedniški ravni še naprej bdela nad uresničevanjem pravic slovenske manjšine in bo vsestransko podprla projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 Nova Gorica-Gorica. Pri tem predsednica Nataša Pirc Musar pričakuje, da bo manjšina v kar največji meri izkoristila priložnosti, ki jih tudi njej ta projekt ponuja. To sta glavna poudarka z včerajšnjega sestanka slovenske predsednice s predstavništvom slovenske narodne skupnosti v Italiji pred petkovim srečanjem z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, ki bo njuno prvo uradno srečanje. V predstavništvu slovenske narodne skupnosti v Italiji so bili senatorka Tatjana Rojc, predsednika SKGZ in SSO, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, deželni svetnik Marko Pisani in predsednik paritetnega odbora Marko Jarc. Na srečanju je bil tudi slovenski generalni konzul v Trstu Gregor Šuc. Dobrila in Bandelj sta gostiteljici izročili skupni dokument krovnih organizacij.

Sprava, EPK in parlament
»Pot sprave in pomiritve med državama se je začela v Doberdobu pred spomenikom padlim v prvi vojni in sklenila v Bazovici,« je povedala senatorka Rojc in izpostavila tudi vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem. Izrazila je prepričanje, da bo Pirc Musar vztrajala na poti, ki jo je v odnosih z Italijo začrtal njen predhodnik Borut Pahor. Predsednika morata še naprej biti »moralna skrbnika« za Narodni dom. V zvezi s spravo krovni organizaciji podpirata vabilo borčevskih združenj Slovenije, Italije in Hrvaške za skupni poklon žrtvam fašističnega taborišča na Rabu septembra letos. V predsedniškem poklonu rabskim žrtvam vidita nasprotovanje preporodu vsakršne oblike nacionalizma, iredentizma in rasizma. SKGZ in SSO prav tako podpirata vabilo obeh Goric predsednikoma k udeležbi na uradnem odprtju EPK. Senatorka in ostali zastopniki Slovencev v Italiji so izrazili upanje, da bo prej ali slej urejeno vprašanje parlamentarnega predstavništva manjšine v italijanskem parlamentu, ki bo v prihodnosti vse bolj pod vprašajem. Desna sredina na oblasti v Rimu načrtuje velike reforme političnega sistema, ki so sicer v povojih, napovedujejo pa direktno izvolitev predsednika republike ali vlade. Če bo prišlo do tega, bo treba spremeniti tudi volilna pravila za parlament in v tem okviru poskrbeti za zastopstvo Slovencev, ki bi moralo biti zagotovljeno tudi v deželnem svetu FJK. SKGZ in SSO prosita predsednico in vse najvišje predstavnike Slovenije za pomoč in podporo, »da se v okviru novega volilnega zakona poišče najustreznejšo rešitev in se slovenski manjšini konkretno zagotovi pravico do izvolitve svojega predstavnika v italijanski parlament, pravico do zastopanosti in pravico do dejanskega sooblikovanja – in ne zgolj pasivnega spremljanja – državnega političnega življenja«. Pomoč matične države bo dobrodošla tudi pri iskanju rešitev za izvajanje vseh še neizpolnjenih členov zaščitnega zakona ter pri sklicu italijanskega vladnega omizja za manjšino, ki je v zadnjem času zamrlo. Za to so krive tudi stalne zamenjave odgovornih za Slovence predvsem na notranjem ministrstvu, kjer je za ta vprašanja sedaj zadolžena državna sekretarka Wanda Ferro (Bratje Italije).

Pravica do jezika in zastave
V dokumentu SKGZ in SSO je govor tudi o uporabi slovenskega jezika ter o splošnem uveljavljanju javne dvojezičnosti. Ta vidik je posebno pereč v občinah videmske pokrajine. Krovni organizaciji sta prepričani, da je zastava Slovenije edina možna zastava, ki lahko zastopa slovensko manjšino. Prepričani sta, da nam ta pravica pripada, ker smo zgodovinsko vedno imeli Slovenijo kot našo matično državo, pa tudi na podlagi 3. in 6. člena italijanske ustave. To je Slovencem z razsodbo priznalo tudi ustavno sodišče leta 1987. Dobrila in Bandelj sta s tem v zvezi podčrtala, da Slovenija spoštuje pravico italijanske narodne skupnosti v Istri po uporabi lastnih narodnih simbolov, med katerimi je zastava Republike Italije, ki je redno izobešena na pročeljih občinskih palač v občinah Ankaran, Koper, Izola in Piran.

(Primorski dnevnik, 16.5.2023, fotografija Bor Slana/STA)