Vse najboljše Slovenija!
30 let slovenske države je obletnica, ki jo tudi Slovenci v Italiji globoko čutimo. Jubilej ustanovitve Republike Slovenije je namreč priložnost za razmislek o občutku pripadnosti slovenskemu narodu tudi tistih skupnosti, ki ne živijo v matični državi.
Zgodovinski podvig ob razkroju nekdanje skupne države Južnih Slovanov je pripeljal Slovence do svoje samostojne države po več kot tisoč letih. Zgodovina ni bila namreč do Slovencev prizanesljiva, še zlasti ne prvi polovici dvajsetega stoletja z dvema svetovnima vojnama in fašističnim raznarodovalnim nasiljem, kar smo globoko občutili tudi Primorci. Boleče posledice narodne razklanosti med drugo svetovno vojno so se globoko usidrale v narodno tkivo, ki jih doživlja tudi danes. Med letoma 1990 in 1991 pa je srečno obdobje, ki ga je Boris Pahor definiral kot »slovenska svatba«, ustvarilo pogoje za enotnost vseh Slovencev. Ravno ta enotnost je omogočila hiter in uspešen razplet trenj in napetosti. Kljub vsemu so bili za to zgodovinsko dejanje potrebni oborožena obramba in žrtve, ki se jih gre spominjati z največjim spoštovanjem.
Enotnost, ki temelji na spoštovanju različnosti, je danes morda neaktualen pojem, saj velika različnost pogledov težko pripelje do enotnosti, kar je občutiti tudi v slovenskem političnem kontekstu. Izrazita neenotnost Sloveniji škodi in ne koristi ter ni v pomoč Slovencem, ki živimo zunaj slovenske države.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je iz marsikaterega vidika različna. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij odražata različnost slovenske populacije na zahodnem delu slovenskega narodnega prostora. Nekatere vrednote, tako nazorske kot katoliške oz. laične, sta temelja posebne različnosti naše skupnosti, ki se pa pretvarja v še manjše identitetne tvorbe. Vplivi okolja in zgodovine spreminjajo predvsem pri mlajših generacijah tudi sam pojem narodnosti, saj se ponekod odraža v obliki hibridnih identitet, ki pa so vedno vključevalne in omogočajo slovenskemu narodu, da še bolje zadiha s polnimi narodnimi pljuči, kot bi rekel Cankar z mislijo na Trst.
Prepričani smo pa v dejstvo, da smo znali skupaj ob vseh težkih mejnikih zadnjih trideset let SKGZ in SSO ovrednotiti našo različnost in jo nadgraditi v enotnost in s tem uspešno odgovoriti na izzive, ki so se pojavili v tem tridesetletju. V tem smislu smo lahko mladi slovenski državi hvaležni, ker je do Slovencev, ki živimo v zamejstvu in po svetu, vzpostavila nov odnos, na podlagi katerega se lahko vsi počutimo enakovredni sinovi iste matere.
Enotnost nas je zaznamovala že leta 1991, ko sta obe krovni organizaciji brezpogojno podprli in se radostno veselili ustanovitve nove države. Prepričani smo, da je demokratična Slovenija odločilno vplivala na odobritev zaščitnega zakona leta 2001 in pripomogla, da smo si segli v roke ter s skupnimi očmi zrli v vstop Slovenije v Evropsko unijo, še bolj pa leta 2007 praznovali zgodovinski padec meje. Tovrstnih mejnikov je veliko: še posebno gre podčrtati leto 2020, ko nas je stoletnica požiga Narodnega doma združila in smo skupno dosegli dogovor za vrnitev te simbolne in zgodovinske stavbe. Poklon dveh predsednikov pri dveh s pomenikih v Bazovici je temu zgodovinskemu dnevu dal še poseben pečat. Prav tako smo z največjo srečo enotno praznovali imenovanje dveh Goric za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Trideset let slovenske države je priložnost, da se veselimo trenutka enotnosti in da z optimističnim pogledom zremo v prihodnost slovenskega naroda. Prihodnost, ki naj temelji istočasno na pluralnosti in na vrednotah, ki nas združujejo, kot so zavest pripadanja slovenskemu narodu z njegovimi najosnovnejšimi izrazi. Med temi so prav gotovo jezik, kultura in umetnost, vrednote odporništva in demokracija, gospodarski razvoj in socialna pravičnost ter vera v polnopravno sobivanje različnih narodov pod skupno evropsko streho, ki nas povezuje.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij praznujeta s Slovenijo in želita slovenski državi še veliko uspehov tako na mednarodnem področju kot tudi na domačih tleh v naslednjih desetletjih. Ob tem pa usmerjata skrb za najmlajše slovenske rodove v enotnost, ki naj temelji na spoštovanju različnosti. Posebno voščilo za uspešno in učinkovito delo obe krovni organizacij izrekata Republiki Sloveniji ob istočasnem začetku predsedovanja Svetu Evropske Unije.