Deželni svet SKGZ o volitvah in o sodelovanju s SSO

Slovenska kulturno-gospodarska zveza se pripravlja na svoj deželni kongres, ki se bo začel v petek, 5. maja, v Čedadu (slavnostni del s poročilom predsednika, podelitvijo priznanj in pozdravi gostov) in nadaljeval v soboto, 13. maja, dopoldne v goriškem Kulturnem domu, ko bosta na vrsti razprava in volitve novega deželnega sveta. Pred tem se bodo vršili še trije pokrajinski občni zbori: v sredo 19. aprila v Čedadu, v četrtek 20. aprila v Trstu in v petek 21. aprila v Gorici. Tako je sklenil Deželni svet SKGZ, ki se je še zadnjič v tem mandatu sestal v ponedeljek na Opčinah.

V svojem uvodnem poročilu se je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič dotaknil vrste vprašanj, med temi tudi problematike odnosov s Svetom slovenskih organizacij, dober del razprave pa je bil namenjen tudi bližnjim upravnim in političnim volitvam v Italiji. Kar zadeva sodelovanje s sorodno krovno organizacijo SSO, je Pavšič ugotovil, da je zaznati pri obravnavi nekaterih problematik nekoliko različne poglede, tako v zvezi z vlogo in pristojnostmi krovnih organizacij znotraj zamejske stvarnosti kot tudi do vloge, ki naj jo ima Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak). To je razvidno predvsem v zvezi s stališči do nastajajočega zakona v Sloveniji. V razpravi na deželnem svetu SKGZ je prišla do izraza tudi določena neprimerna, skoraj že agresivna drža nekaterih vidnih strankarskih predstavnikov do sogovornikov drugih strank iste levosredinske koalicije, kakor tudi do same SKGZ. Zveza je mnenja, da tako predstavniki Stranke slovenske skupnosti (SSk) kakor drugih strank odigravajo zelo pomembno vlogo v manjšini. Zato so neprimerne tiste poteze, ki gredo v smer razhajanj in delitev. Manjšinska pluralnost je danost in vrednota, ki jo je treba spoštovati. Prav tako gre upoštevati in spoštovati razmerje sil znotraj samih strank. Pomembno je tudi, da manjšinska organiziranost ohrani svojo avtonomijo in subjektiviteto ne glede na strankarske in koalicijske spremembe v Italiji tako kot tudi v Sloveniji. Statistično in volilno gledano pa je obenem tudi jasno, da se večina slovenskih volivcev opredeljuje za leve opcije levosredinske koalicije, v sklopu katerih so dejavne slovenske komponente in skupine. To se nenazadnje odraža v izvoljenih javnih upraviteljih na vseh nivojih od rimskega parlamenta do rajonskih svetov. Levica je ponovno zagotovila izvolitev slovenskega parlamentarca in ponudila možnost, da pride do uveljavitve tudi drugih levičarskih slovenskih kandidatov, celo na parlamentarni ravni. To so dejstva. Krovni organizaciji SKGZ in SSO zato kot organizaciji civilne družbe predstavljata tudi sintezo političnih pogledov in hkrati zastopata razvejano mrežo včlanjenih organizacij, ustanov in društev. Povezovalno vlogo SKGZ in SSO gre zato še razvijati in okrepiti po sledi, ki jo je nakazala Programska konferenca in v duhu sodelovanja, ki se je uveljavilo znotraj samega Slomaka. Zato so nerazumljivi pomisleki in težnje po zmanjševanju vloge Slovenske manjšinske koordinacije. Deželni svet SKGZ je obravnaval tudi vprašanje vračanja kulturnih domov v Trstu in Gorici, ki jih navaja zaščitni zakon. S tem v zvezi se je pohvalno izrekel o koordinacijskem delu, ki ga v imenu deželnega odborništva za kulturo opravlja Livio Semolič. Poudarjeno je bilo, da mora manjšina doseči čimbolj poenoten predlog glede namembnosti treh obravnavanih domov. S tem v zvezi pa so se predstavniki SKGZ zavzeli, da bi v Benečiji nastali pogoji, da bi naši narodnostni skupnosti zagotovili prepotrebno večnamensko središče. Glede upravnih in političnih volitev, ki se bodo odvijale 9. in 10. aprila, je Deželni svet SKGZ pozitivno ocenil dejstvo, da se je veliko pripadnikov slovenske narodne skupnosti odločilo, da kandidira na različnih listah za rajonske svete, občine, pokrajine in parlament. Veliko je tudi novih obrazov in mladih kandidatov, kar v politično debato vnaša svežino energij in idej. Javno mnenjske raziskave nakazujejo možnost, da se politična leva sredina uveljavi na vseh nivojih od občin do parlamenta. Slovenske organizacije so se strnjeno opredelile za podporo levosredinski opciji, saj je desnica v Italiji trdno ostala na protislovenskih stališčih, kar je prišlo do izraza tudi s popolnim zastojem zaščitnega zakona. Zato bo nujno, da se 9. in 10. aprila (dva tedna kasneje bodo še balotaže) vsak polnoletni državljan odpravi na volišča, saj smo si vodenje krajevnih uprav (zgovoren primer je Pokrajina Trsta) že večkrat zapravili samo zaradi volilne neudeležbe in torej podcenjevanja pomena volilne preizkušnje. V razpravo na ponedeljkovi seji Deželnega sveta SKGZ so ob predsedniku posegli še Igor Gabrovec, Ace Mermolja, Lida Turk, Livio Semolič, Tamara Blažina, Jurij Kufersin in Vojko Miot.