Zasedanje Pokrajinskega sveta SKGZ za Videmsko

Večja vloga članov posameznikov, neposredna izvolitev deželnega predsednika, pa tudi splošne potrebe po večji odprtosti do širše družbe in razmišljanja o konkretnih predlogih za gospodarski razvoj obmejnega območja videmske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. S temi tematikami so se tudi na Videmskem uradno začeli postopki, ki bodo privedli do izrednega kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katerem bodo delegati včlanjenih organizacij in posameznikov oziroma društev sprejemali spremembe statuta.
Zadnjega zasedanja pokrajinskega sveta SKGZ za videmsko pokrajino, ki je bilo na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu, se je udeležil tudi deželni predsednik Rudi Pavšič. Orisal je glavne spremembe, ki so rezultat razširjene debate. Glavni cilj je vsekakor na vseh ravneh organizacije vodstvo približati članom, da bodo lahko slednji, še bolj kot danes, neposredno vplivali na odločitve, ki jih bo sprejemala SKGZ.
Bogata razprava med člani pokrajinskega sveta se je osredotočila tudi na staro problematiko glede slovenske identitete Benečanov in na nove polemike, ki so izbruhnile ob izobešenju slovenske zastave na Matajurju. V tem kontekstu so bili člani mnenja, da sta dialog z institucijami in večja odprtost Slovenske kuturno-gospodarske zveze ključni poti, da lahko Slovenci na Videmskem dosežejo dosledno izvajanje vseh pravic, ki jih predvideva zaščitni zakon. Člani pokrajinskega sveta so se strinjali, da je glavni problem goratih območij, kjer živijo Slovenci videmske pokrajine, neuresničen gospodarski razvoj. S tem v zvezi so poudarili, da mora v naslednjem obdobju krovna organizacija razmisliti tudi o konkretnih rešitvah tega problema, in svoje predloge posredovati vsem tistim, ki jim je dejansko pri srcu prihodnost tega območja.
(Primorski dnevnik, 8. februarja 2015)