V soboto 26. deželni kongres SKGZ

Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) bo na sobotnem 26. deželnem kongresu (začetek ob 14.30 v goriškem Kulturnem domu) prvič direktno izvolila svojega predsednika. Za to mesto se potegujeta dosedanji predsednik Rudi Pavšič in Dimitrij Križman. Predsednika bo volilo 240 delegatk in delegatov (volilnih upravičencev), ki bodo zastopali kolektivne in individualne člane. Delegate so imenovali pokrajinski kongresi SKGZ ter deželni kolektivni člani. Kongres, poleg deželnega predsednika, bo izvolil tudi ostale organe krovne manjšinske organizacije in sicer deželni svet (štel bo 90 članov, od tega 45 Tržačanov, 30 Goričanov in 15 predstavnikov iz videmske pokrajine), nadzorni odbor in razsodišče. Za Pavšičevo in Križmanovo kandidaturo je prižgala zeleno luč volilna komisija, ki jo je vodil Boris Mihalič.
Sobotni deželni kongres bo kronal kongresno leto SKGZ, ki je na pokrajinskih kongresih obnovila svojo kadrovsko osnovo. Na Goriškem je bil za novega predsednika izvoljen David Peterin, ki je nasledil Livia Semoliča, tržaško SKGZ pa vodi Tomaž Ban namesto Marina Marsiča. Na Videmskem je bila za pokrajinsko predsednico znova izvoljena kulturna in družbena delavka iz Rezije Luigia Negro. Na deželnem kongresu bodo uvodoma podelili visoka priznanja SKGZ posameznikom in organizacijam za njihovo delo v korist slovenske narodne skupnosti. Letos bodo podeljena tri odličja, dvanajst plaket in dve posebni priznanji. Prvega dela kongresa (trajal naj bi približno do 16. ure) se bodo udeležili tudi predstavniki povabljenih organizacij in gostje. Prisotnost na skupščini je med drugim že najavil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, drugi del kongresa pa bo namenjen razpravi ter volitvah.
SKGZ je pretekli petek v tržaškem Kulturnem domu praznovala 60 let ob navzočnosti slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Predsednik jo je ob tej priložnosti odlikoval z visokim slovenskim državnim priznanjem.
S.T. (Primorski dnevnik, 14. oktobra 2015)

Dimitrij Križman se zavzema za revizijo delovanja SKGZ v zadnjem mandatu, ki je iz vidika zaščite narodnostnih interesov kršilo sam statut SKGZ. V primeru izvolitve se bo zavzemal za spremembo imen vasi v izključno slovensko obliko, kjer obstajajo pogoji za to, ter bo spodbujal vračilo priimkov v izvirno slovensko obliko. V svoj program je uvrstil tudi prisvojitev strategije in taktike in že doseženih uspehov na sodnem področju družbeno-političnega društva Edinost pri uveljavljanju uporabe slovenskega jezika v odnosu z italijanskimi oblastmi. Zavzema se za prepoved opravljanja uradnih funkcij v vseh slovenskih ustanovah osebam, ki si priimka ne spremenijo v izvirno slovensko obliko. Stremel bo po objavi podatkov o zaposlitvi in prejemkih najvišjih funkcionarjev SKGZ, v kolikor so le-ti zaposleni pri kateri izmed slovenskih ustanov deležnih javno proračunskega financiranja.
Križman se zavzema za vzpostavitev kroženja ustanov na spisku t.i. »primarnih ustanov«, tako da se vsako leto iz seznama izloči dve ustanovi in sprejme dve novi ustanovi, ki bosta za to kandidirali. Kriterij bo ocenjevanje opravljenega dela oz. za prosilke predstavljeno delo v minulih letih ter predstavljen program delovanja. Namen je spodbujanje kakovosti med primarnimi ustanovami in spodbujanje kakovosti tudi med prosilci za pridobitev statusa primarne ustanove. V tem sklopu bo spodbujal združitev različnih ustanov, za katere se ugotovi, da se po delovanju močno prekrivajo ali pa za katere se ugotovi, da bi združitev bila smiselna v smislu zagotavljanja večje kakovosti in bolj racionalne porabe finančnih sredstev.
V Križmanovem programu je govor tudi o načrtovanju in izvedbi volitev med Slovenci v italijanski državi, z namenom zagotoviti demokratično izvoljeno zastopstvo. Srednjeročno bi šlo za proces, v katerem bi tako izvoljeno predstavništvo hkrati imelo vlogo vodenja in načrtovanja razvoja naše skupnosti. »Ko bi do tega prišlo, bi tudi prenehala vloga same SKGZ, kajti že obstajajo krovne ustanove (ZSKD, ZSŠDI, Kmečka zveza, KB), ki skrbijo za vse glavne dejavnosti (kultura, šport, kmetijstvo, gospodarstvo) naše družbe, vlogo krovne organizacije pa bi prevzelo demokratično izvoljeno vodstvo«.Končno se kandidat zavzema za popolno transparentnost finančnega poslovanja in za njegovo letno objavo v izbranem mediju, kar velja tudi za vse primarne ustanove.

Rudi Pavšič Osnovni cilji SKGZ so zapisani v statutu in temeljijo na skrbi za celovit razvoj naše narodne skupnosti, izvajanju zaščitnih norm, vzdrževanju dobrososedskih odnosov, pozitivnem in odprtem dialogu z večinskim narodom ob spoštovanju temeljnih določil italijanske ustave, vrednotah, ki so izšle iz narodnoosvobodilnega gibanja ter na osnovah solidarnostne družbe, je uvodoma v svoj program zapisal Rudi Pavšič.
Ena od prioritet SKGZ bo skrb za spoštovanje in izvajanje zaščitnega zakona. Naš jezik in naša prisotnost naj predstavljata dodano vrednost tega območja in ne le dobrohotno koncesijo. SKGZ bo tudi s praktičnega vidika postala opora vsakomur, ki se srečuje s težavami pri uresničevanju zaščitnih in sploh narodnostnih pravic. SKGZ torej kot otipljivo orodje, katerega se lahko poslužuje vsak član naše narodnostne skupnosti, ter ustanova z na stežaj odprtimi servisnimi vrati. V ta namen je začela delovati pravno posvetovalna delavnica. Pavšič bo skrbel, da bo slovenščina postala vse bolj del jezikovnih veščin tudi večinskega naroda, zlasti v italijanskih šolah, kar bo nedvomno omogočilo hitrejše medetnične integracijske procese. Ustvariti moramo tudi pogoje, da bo dvojezičnost postala izraz celotnega obmejnega območja med Slovenijo in Italijo.
SKGZ v vlogi "manjšinskega sindikata", bo še naprej vzdrževala stike z vsemi institucionalnimi sogovorniki tako v Italiji kot v Sloveniji in v Evropi, v slogu vse večjega mreženja odnosov. Tak pristop je že v prejšnjih mandatih bistveno pripomogel k razvoju naše skupnosti. Še večji trud bo vložen v notranje manjšinsko povezovanje in ustvarjanje pogojev, da se čim prej izoblikuje primerno zastopniško omizje, ki mora biti izraz čim širše manjšinske stvarnosti.
Posebej se bo trudil, da s Svetom slovenskih organizacij ustvarijo podlago za skupno rast več kot tristo ustanov, organizacij in društev in da zanje primerno skrbimo in jih zastopamo. Kot deželni predsednik SKGZ bo še naprej predstavljal sintezo našega širokega gibanja, deloval v njegovem interesu ter udejanjal sprejeta stališča. Zaradi tako pomembne odgovornosti, ne bo sprejemal nobenih drugih zadolžitev.Pavšič si je za volilno geslo izbral V slogi je moč.