54. Dan emigranta

»Naša slovenska kultura deluje v samem srcu ljudi po vaseh v naših dolinah. Kultura je naša povezovalna nit, naše izobraževanje, naša moč, razvoj naše zemlje, razvoj naše manjšine, naša bodočnost.« To je bilo osrednje sporočilo slavnostne govornice Luise Cher, kulturne delavke iz Terske doline, na letošnjem Dnevu emigranta, glavni kulturno-politični prireditvi Slovencev iz videmske pokrajine, ki tamkajšnji slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. Na srečanju, ki je bilo v petek v čedajskem gledališču Ristori, se je tudi letos ob političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje zbralo tudi veliko število domačinov iz krajev od Nadiških do Kanalske doline.
Dan emigranta sta tudi letos organizirala Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij videmske pokrajine pod pokroviteljstvom Občine Čedad, ki jo je tokrat zastopala podžupanja Daniela Bernardi. Čedajska upraviteljica je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila pomen sodelovanja med krajevnimi upravami na tem čezmejnem območju in stalnih stikov med različnimi skupnostmi in dejavniki. Vse to prispeva k razvoju tega ozemlja, je poudarila Bernardijeva.
Po mnenju slavnostne govornice Luise Cher pa je ključna za bodočnost teh krajev kultura, ki je navsezadnje Slovencem omogočila, da so ostali na tem ozemlju, in to kljub fašističnim in drugim pritiskom. Kulturna delavka, ki se je spomnila tudi nekaj konkretnih primerov iz Terskih dolin, ki so na nek način pomenili začetek preporoda, je izpostavila dragoceno vlogo Centra za kulturne raziskave v Bardu, ki prav letos slavi petdesetletnico delovanja. Predstavila je tudi razvejano kulturno delovanje na najbolj zahodnem delu slovenskega kulturnega prostora in poudarila, da je lahko kultura pomemben dejavnik tudi na gospodarskem področju, kot dokazujejo izkušnje v Reziji in tudi v sami Terski dolini. Ob tem pa je Cherova izpostavila tudi nekaj glavnih smernic za gospodarski razvoj tega območja, ki so rezultat debatnih srečanj, ki jih je lani priredila SKGZ. Ob koncu je slavnostna govornica spregovorila še o šolski problematiki. Dokončana obnova sedeža dvojezične šole v Špetru je vesela novica, je povedala, obenem pa spomnila, da drugod na Videmskem še čakajo na tro- ali dvojezično šolo oziroma da se najde primerna rešitev za to vprašanje.
Letošnje prireditve bi se moral udeležiti tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki pa je moral zaradi drugih obveznosti svojo prisotnost odpovedati in je zato nekaj svojih misli zapisal v pismu. Omenil je glavne prispevke, ki so jih v skladu z zaščitnim zakonom prejeli podjetja, ustanove, organizacije in uprave na območju videmske pokrajine, kjer živi slovenska skupnost. Torrenti je s tem v zvezi pohvalil deželno posvetovalno komisijo za Slovence in župane s tega območja, ki so se dogovorili, da bodo del sredstev namenili dvojezični šoli v Špetru in tako omogočili ponovno odprtje njenega starega sedeža. Deželni odbornik je poudaril, da odigrava prav ta šola pomembno vlogo pri razvoju in rasti tega ozemlja. Ob koncu pa je še napovedal, da bo letos deželna konferenca za zaščito slovenske narodne skupnosti, na kateri bodo imeli tudi Slovenci iz Videmske pokrajine možnost, da povejo, katere so njihove potrebe in načrti.
Novost 54. Dneva emigranta pa je bila posebna nagrada SKGZ in SSO videmske pokrajine. Priznanje je prejel bivši načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar za večdesetletno sodelovanje in vsestransko pomoč slovenski skupnosti na Videmskem.
Kot vsako leto je prireditev ponudila tudi bogat kulturni program, ki so ga sooblikovali predstavniki različnih generacij, publika pa je lahko še enkrat uživala ob poslušanju uspešnic z zadnjega Sejma beneške piesmi in se nasmejala ob novi komediji Beneškega gledališča.
(tg/nm)
(Primorski dnevnik, 8. januarja 2017)