Kseniji Dobrila za popotnico dve tretjini glasov delegatov

 

 

SKGZ – Na 27. deželnem kongresu so prvič izvolili predsednico

Igor Kocijančič bo podpredsednik – V razpravi poudarjali zlasti pomen gospodarstva

TRST – Novi predsednici Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Kseniji Dobrila se je včeraj v Kulturnem domu v Trstu na kongresu organizacije tresel glas.

V nagovoru pred glasovanjem je nastopila bistveno drugače od protikandidata Igorja Kocijančiča, ki se je govorniškega pulta prijel z obema rokama v dokaj sproščeni drži. Videti je bila mnogo bolj zakrčena, je pa minute na razpolago izkoristila za podrobno naštevanje svojih programskih točk. Dejala je, da bi se posvetila jezikovni politiki, šolstvu, sociali, kulturi, športu in odnosom z oblastmi v Italiji in Sloveniji. Kocijančič, ki je na oder stopil kot drugi, pa je jedrnato napovedal, da bi rad ovrednotil vse tri pridevnike, ki jih SKGZ nosi v imenu.

Delegati so naposled izvolili žensko, tej pa se je ob povratku na oder spet zlomil glas. Priznala je, da je ganjena. »Zahvaljujem se vam za zaupanje, srčno upam, da si ga bom zaslužila,« je dejala in ob sebe povabila »sopotnika« Kocijančiča. Ta je novi predsednici čestital in ji napovedal sodelovanje.

Tekmeca v boju za predsedniško mesto krovne organizacije Slovencev v Italiji sta ves čas kongresa sedela skupaj. Tudi delegati so njun kolegialen odnos pozdravili. Pred začetkom glasovanja so na predlog predsednika nadzornega sveta Borisa Mihaliča skoraj soglasno sprejeli sklep, da bo poraženec podpredsednik. Sledile so tajne volitve (delegati so izbrali tudi nove člane deželnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča). Dobrilova je prejela 120 glasov, Kocijančič 59. Sedem delegatov je pustilo prazno glasovnico.

Da si delegati želijo sodelovanja med obema kandidatoma je bilo očitno, ko je v razpravi pred glasovanjem predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin požel ploskanje, ko je obžaloval, da »se merita dva prestižna kandidata«, ki sta razgledana in ki imata pri srcu »našo slovensko stvar«.

Peterlin je sicer opozoril, da bo prihodnje leto stoletnica požiga Narodnega doma in 90-letnica usmrtitve bazoviških junakov. Želel si je, da bi na spominskih prireditvah imeli glavno besedo mladi, ob vnovičnem ploskanju dvorane pa si je tudi zaželel, da bi obletnici »izzveneli tudi v italijanskem svetu«.

Predsednica SLORI Sara Brezigar pa je govorila o prihodnosti in opozorila, da bo umetna inteligenca že kmalu odjedla delovna mesta in predrugačila svet. Krovno organizacijo je pozvala, naj se sooči z naglimi spremembami, poudarila pa je zlasti pomen ohranjanja jezika. Pri tem morajo vsi delovati kot veriga, od voznika šolabusa do tistega, ki v knjižnici prebira pravljice. Noben člen pri tem ne bi smel biti šibek, je posvarila.

Več razpravljalcev je opozorilo na pomen gospodarstva. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Robert Frandolič je ocenil, da slovenska manjšina zamuja priložnosti, ki jih recimo nudita tržaško pristanišče ali EZTS v Gorici. Dodal je, da je »treba ponuditi nekaj konkretnega«, drugače slovenska skupnost v Italiji ni zanimiva ne za Italijane ne za Slovenijo. Hudoval pa se je tudi zaradi razsipnosti, češ da iz državne blagajne priteče dovolj denarja, a da je namenjen vzdrževanju dvojnikov in trojnikov.

Na vlogo gospodarstva pri privabljanju mladih, je opozorila tudi Maja Humar, ki je govorila zlasti o krčenju slovenskega jedra na Goriškem. Še hujše je v Benečiji, je opozorila Margherita Trusgnach. Tam Slovencem delovna mesta nudita le še šola in Glasbena matica. Primorskemu dnevniku pa je očitala, da premalo piše o Beneški Sloveniji. Pripombo na račun dnevnika je izrekel tudi Jurij Kufersin, ki je obžaloval, da nismo poročali o žaljivkah na spletu na račun »naše senatorke« (mišljeno Tatjana Rojc). SKGZ in njene članice je pozval k skrbi za komuniciranje na socialnih omrežjih, kjer naj bi nekaj »poklicnih komentatorjev« imelo škodljiv vpliv.

Livio Semolič se ni povsem strinjal s tem, kar je izvrsni odbor zapisal v programski dokument, in sicer da mora biti SKGZ nadstrankarska in nestrankarska. To že, je dejal Semolič, a treba je tudi preveriti, kdo je konkretno in ne zgolj deklarativno podprl Slovence. Govoril je tudi o postopku vračanja narodnih domov in Trgovskega doma ter si zaželel, da bi se bolj razmišljalo o vsebini kot pa o simboliki.

Vojko Slavec je spomnil na staro zamisel Klavdija Palčiča o ustanovitvi zamejske pinakoteke in se zavzel za redno financiranje likovnih umetnikov. Tako kot Slavec je potem tudi David Peterin obžaloval skromno število prijavljenih v razpravi. Dodal pa je, da bosta v prihodnje ključna ekipno delo in sodelovanje. Zaključil je z vzklikom »Naj živi SKGZ, naj živi SSO«.

Da je sodelovanje z drugo krovno organizacijo pomembno, so opozorili tudi mnogi drugi, Frandolič je pristavil, da bi se krovni morali zliti v eno.

Peter Verč

 

»Kaj ste napisali…«

TRST – Kar dolgo je trajalo, preden bi novo predsednico SKGZ dobili k beležki. Čestitali so ji mnogi, veliko žensk, Jurij Kufersin pa je na glas opozoril, da je zmagovalka Šentjakobčanka. Pri Svetem Jakobu v Trstu domuje tudi uredništvo našega dnevnika.

»Oh, kaj ste napisali…«

Kaj napačnega?

To, da bi se mi pol sveta smejalo, če bi povedala, kako se rekreiram. Res sem tako povedala, a to je sprožilo taka ugibanja … Prosim, dajte napisati, da se ukvarjam s pilatesom, aerobiko in zumbo.

Napisali bomo tudi, da se vam je tresel glas. Trema?

Ne, sem zagrljena. Mislim, da je bilo to. Saj se mi je samo med drugim nastopom tresel, kajne?

Hm, tudi prvič.

Res? No, očitno sem bila pod pritiskom. Teža odgovornosti pač.

Natančno ste predstavili svoj program. Kocijančič pa je nastopil, kot da bi bilo vse že odločeno. Sta že vedela, kako se bo razpletlo?

Ne. Ves čas so tudi govorili, da bo verjetno potreben drugi krog.

Kateri bodo prvi ukrepi?

Moram šele dobiti vse informacije, vezane na organizacijo. Zato bom prvo skušala »prodreti« v sistem, navezala bom stike z ljudmi in nastavila delo.

Koga boste imenovali v izvršni odbor?

Rada bi ob sebi imela take, ki vodijo posamezne organizacije in ki zato poznajo razmere. (pv)

 

 

 

Odhajajoči predsednik imel zadnje poročilo

Stoječa ovacija za Rudija Pavšiča: »Utrdimo med nami čut pripadnosti«

 

TRST – Čas sprememb nam nalaga, da ustvarimo vse pogoje, da utrdimo med nami čut pripadnosti skupnosti, ki predstavlja dodano vrednost v tem prostoru. S temi besedami je Rudi Pavšič na včerajšnjem 27. deželnem kongresu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je potekal v Kulturnem domu v Trstu, začel svoje zadnje poročilo kot predsednik te krovne organizacije. Po 23 letih se je namreč poslovil od te funkcije, na morebitno vprašanje o oceni tega obdobja pa so prisotni delegati in gostje po koncu njegovega govora odgovorili s stoječo ovacijo.

Pavšič je v svojem govoru pozval k optimizmu in medsebojnemu spoštovanju, obenem je globoko prepričan, da ni alternative skupni Evropi, ki je garancija za vse nas in zlasti za manjšine. Kar se tiče našega prostora, je odhajajoči predsednik SKGZ mnenja, da nikoli prej ni bilo toliko pozitivnih priložnosti in tako odprte klime kot zdaj. Vlagati pa je treba v jutrišnji prostor in ustvariti nove priložnosti za dialog, prijateljstvo in sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Furlanijo Julijsko krajino.

Pavšič je spregovoril tudi o težavah: če smo se ves čas predstavljali kot lojalna skupnost, je zato vprašanje, zakaj moramo prosjačiti za eno mesto v parlamentu ali čakati poldrugo leto za sklic vladnega omizja za manjšino oz. zakaj je zaščitni zakon še vedno delno neuresničen, je dejal. Vendar se zaradi tega ne smemo predati malodušju, vlogo žrtve je treba zamenjati z vlogo protagonista tega prostora: »Danes biti Slovenec v Italiji je "figo", zato se čutim "figo"« je dejal Pavšič, ki je prav tako poudaril pomen spoštovanja med Slovenci samimi. Obžaloval je, da ne deluje več Slovenska manjšinska koordinacija, Slovenija pa nas mora upoštevati v logiki dostojanstva 5. člena slovenske ustave in ne kot proračunsko točko. Poudaril je potrebo po skupni skrbi za ohranitev jezika, ki se šibi, prioriteta pa je zanj Benečija, kjer se praznijo vasi in ni ekonomskih priložnosti.

Slovenci v Italiji moramo nehati živeti v dveh taborih in se naslanjati na preteklost, da se upraviči prihodnost, pogovarjati se je treba, kako skupaj preživeti v prihodnjih desetletjih, je prepričan predsednik SKGZ, za katerega je obstoj dveh krovnih organizacij anahronizem. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem, s katerim sta uspela ustvariti tiste pogoje, s pomočjo katerih bi nekega dne prišli tja, kamor je treba priti, je dejal Pavšič, ki ga je med zahvaljevanjem vsem, ki so ga v 23 letih podpirali – zlasti družini – za trenutek premagala ganjenost. Drugače je svojemu nasledniku oz. naslednici voščil veliko sreče in pametnih potez, vsem pa, naj bodo ponosni, ker so del velike družine.

Ivan Žerjal

 

 

Objemi in priznanja za odhajajočega

TRST – Topel objem med odhajajočim predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem najbolje ponazarja vzdušje sodelovanja, ki se je vzpostavilo med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji. Bandelj, ki je opozoril na rezultate tega sodelovanja, zlasti pa na odlične in pristne odnose, je nastopil kot zadnji v dolgi vrsti gostov, ki so na včerajšnjem kongresu SKGZ prinesli svoj pozdrav in izrekli priznanje Rudiju Pavšiču, ki je po 23 letih zapustil krmilo organizacije.

Kot prvi je pred mikrofon stopil tržaški župan Roberto Dipiazza, za katerega Slovenci v Italiji niso manjšina, ampak pomembna skupnost oz. komponenta tega prostora, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik pa je poudaril pomen dialoga in sodelovanja med obema narodoma. Pozdravil je tudi tržaški prefekt Valerio Valenti, ki je sam že pisal pismo italijanskemu notranjemu ministrstvu za nov sklic vladnega omizja o slovenski narodni skupnosti.

Za svetovalca predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja Boštjana Žekša bi se morali k obupu nagnjeni Slovenci v Sloveniji bolj zgledovati po Slovencih v Italiji: najpomembnejša sta dialog in jezik, za kar sta potrebna samozavest in ponos. Podpredsednik deželne vlade FJK Pierpaolo Roberti je poudaril sklep o sodelovanju pri petih evropskih projektih med Italijo in Slovenijo, zamude pri vračanju Narodnega doma v Trstu so zanj problem javnih uprav, vsekakor je postopek stekel.

Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je poudaril, kako je Pavšič prevzel vodstvo SKGZ v težkem trenutku ter kako je organizacijo »očistil slabega glasu« in vzpostavil dialog z SSO, tako da je danes slovenska narodna skupnost sposobna oblikovati skupen interes. Za evropsko poslanko Isabello De Monte je slovenska narodna skupnost živa, bogata in pomembna, FJK in Trst pa naravno težita k evropejstvu. Veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Bogdan Benko je poudaril, kako je SKGZ vedno znala poiskati ustrezen odgovor za pot naprej in verjame, da bo to znala tudi v tem času sprememb, medtem ko se za senatorko Tatjano Rojc s Pavšičevim odhodom končuje pomembno obdobje, ta čas pa zahteva sistemsko in konkretno načrtovanje, meritokratski sistem in premislek, kaj želimo biti jutri.

Evropske vrednote so tiste, ki bodo ohranjale mir, je dejal predsednik odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec, medtem ko po besedah slovenskega generalnega konzula v Trstu Vojka Volka odhaja s Pavšičem del zgodovine, ki ni bila lahka, a Pavšič in Bandelj sta opravila čudovito delo in danes so dobri časi. Za sodelovanje s ciljem dialoga, sožitja in miru v tem prostoru se je SKGZ zahvalil predsednik sveta Italijanske unije Maurizio Tremul, ki je poudaril, kako je njegova organizacija vedno podpirala legitimne zahteve slovenske skupnosti v Italiji.

Nastopili so tudi predsedniki slovenskih organizacij iz sosednjih držav: dnedavni predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturiti je poudaril potrebo po tankočutnosti do raznolikega prostora, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Joze Hirnök je izrazil upanje, da se bo kmalu obnovilo delovanje SLOMAK-a, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko pa je opozoril na izreden kakovostni napredek slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Na kongresu, ki ga je povezovala Elena Husu in kjer sta kulturno točko oblikovala harfistka Tatiana Donis in igralec Matija Rupel, so pisni pozdrav poslali tudi predsednik DZ RS Dejan Židan, predsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednica Društva 7. člen Susanne Weitlaner, v imenu Komunistične partije Italije pa Stojan Spetič. (iž)

 

 

Priznanja zaslužnim

TRST – Na včerajšnjem 27. deželnem kongresu Slovenske kulturno-gospodarske zveze so podelili tudi priznanja te krovne organizacije zaslužnim društvom, organizacijam in posameznikom.

Med organizacijami in društvi so plaketo SKGZ prejela Amatersko športno društvo Mladina (za uspešno delo zlasti z mladimi smučarji in rolkarji, pri čemer se lahko ponaša z vrhunskimi uspehi v državnem in svetovnem merilu), dalje Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi (za zbiranje etnografskega gradiva in ljudskega izročila Rezije ter obnovitve značilne rezijanske hiše – Plocove hiše iz 18. stoletja), AŠD Polet (za več kot pol stoletno uspešno delovanje in zavidljive uspehe predvsem v umetnostnem kotalkanju) in Društvo Topoluove (za že 25 trajajoči projekt Postaja Topolove, ki daje možnost ustvarjalcem raznih umetnostnih zvrsti, da razvijajo in eksperimentirajo sodobno, konceptualno ustvarjanje v tesni povezavi z vasjo in njenimi prebivalci).

Med posamezniki so plakete SKGZ za požrtvovalno delo, posebne zasluge in dosežke v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji prejeli Franco Cossutta (za gradnjo in odprtje Ribiškega muzeja v Križu, kjer je na ogled neprecenljiv prikaz kulturne dediščine našega ribištva in pomorstva), Emil Devetak (za dolgoletno vodenje in delo v Društvu slovenskih upokojencev za Goriško, poučevanje na goriških šolah ter sodelovanje pri raznih strokovnih in drugih publikacijah), Sergij Lipovec (za sodelovanje pri Slovenskem raziskovalnem institutu od njegovega nastanka ter aktivno sodelovanje v SKGZ) in Vili Prinčič (za dolgoletno angažiranost v kulturnih in športnih organizacijah ter društvih in za publicistično delo).

Na kongresu pa sta najpomembnejši priznanji, odličji SKGZ za življenjsko delo, prejela dva: prvi je Marko Kravos, ki, kot piše v utemeljitvi, sodi med pomembnejše živeče slovenske literate in čigar pisana beseda je pripomogla k rasti slovenske narodne skupnosti v Italiji ter ohranitvi njene narodne zavesti. Drugi pa je Ace Mermolja, ki, tako utemeljitev, s svojimi spisi v razmislek posreduje aktualno počutje in družbenopolitično dogajanje ter poglede na razvoj slovenskega jezika, narodnosti in pripadnosti. (iž)

 

Rokenrol v playlisto

Jutri je nov dan, SKGZ pa bo vedno ista. Ker čez noč take organizacije ne moreš spremeniti! – tudi če je svojemu kongresu dala naslov Čas sprememb.

Res je tak čas. Da je treba ubrati novo pot opozorjojo tudi tisti, ki so doslej stopali po preverjenih stezicah. A rezultat je na dlani: trdo jedro se oži (definicija Sare Brezigar), na slovenskih šolah v Italiji bi bilo primerno poučevati slovensko kot drugi tuj jezik (predlog Matejke Grgič), ljudi na sejah je vedno manj (poročilo Borisa Mihaliča).

Čas torej terja nov pristop. Prav nobenega zagotovila nimamo, da go bo Ksenija Dobrila znala vzpostaviti. Imamo pa element, na podlagi katerega lahko gojimo upanje. Tako kot sicer tudi Kocijančiču je Dobrilovi všeč rock glasba. To je spodbudno.

Delo SKGZ je namreč prepogosto spominjalo na, recimo, gregorijanski koncert. Zanimiva reč, a če predolgo poslušaš enoglasno glasbo, si normalno zaželiš nekaj bolj poskočnega. Predvsem mladi.

Kseniji Dobrila si torej drznemo svetovati, naj v playlisto vključi nekaj energičnega rocka. Naj ne pozabi na slovenske izvajalce, recimo na Pera Lovšina. Tri možne skladbe: Prišel je čas, Za spremembo, Preden pade mrak. Pozor na naslove in zaporedje.